12. marca 1938 je okoli 65.000 nemških vojakov in policistov, deloma oboroženih s težko oborožitvijo, vkorakalo na ozemlje Avstrije. Dan pozneje je avstrijska vlada sprejela zakon o "ponovni združitvi Avstrije z nemškim rajhom", s čimer se je končala prva avstrijska republika.

Van der Bellen je na slovesnosti ob 80. obletnici anšluša poudaril, da "Avstrijci niso bili samo žrtve, ampak tudi storilci, pogosto na vodilnih položajih". Današnje generacije je pozval, naj z veliko čuječnostjo branijo pravno državo in človekove pravice. "Ni opravičila za nevednost, gledanje stran, zgodovinsko ignoranco, relativiziranje," je še dejal avstrijski predsednik.

Vlada si bo prizadevala za spomenik holokavstu
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je preganjanje Judov leta 1938 označil kot začetek "poti trpljenja brez primere", zaradi katere se Avstrijci še počutijo osramočene in prizadete. Ob tem je Kurz danes napovedal, da si bo avstrijska vlada prizadevala, da bi na Dunaju postavili spomenik holokavstu, na katerem bi bila zapisana imena vseh 66.000 judovskih žrtev.

Napoved spomenika je med Judi v Avstriji naletela na mešan odziv. Vodja Avstrijske judovske verske skupnosti Oskar Deutsch je v odzivu dejal, da ne nasprotuje spomeniku, a opozoril, da obstajajo večje težave, kot je ta, da v Avstriji še ni spomenika z imeni žrtev.

Postavitev novega spomenika ne more "nadomestiti tega, da so s svobodnjaki v vladi tudi deli skrajno desnih bratovščin, ki so del FPÖ-ja". "Te bratovščine so iznašle rasistični antisemitizem, slavijo anšlus in obžalujejo osvoboditev Avstrije leta 1945 kot poraz", je za Kronen Zeitung dejal Deutsch.