"Česa takega nisem videl v vseh svojih 30 letih policijskega dela. Ko je skupina prišla do kongresa, se ni obnašala kot nobena druga, ki sem jih videl," je dejal nekdanji vodja kongresne policije Steven Sund, ki je po napadu na Kapitol izgubil svoj položaj.

V napadu na Kapitol 6. januarja letos so umrli štirje ljudje.

Sorodna novica Ferfila: "Trump si je zaprl vsa vrata", Balanč: "To ni bil državni udar, temveč klic iz obupa"

Na zaslišanju o varnostni polomiji, ki ga vodi senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar, pa so pripadniki varnostnih služb poročali, da so bili izgredniki pripravljeni "na vojno", saj so bili opremljeni z orožjem, radijskimi sprejemniki in plezalno opremo, s katero so se prebili čez zid Kapitola.

FBI vedel za resnost položaja

Po poročanju BBC-ja je poveljnica kapitolske policije Carneysha Mendoza izgrede na Kapitolu opisala "kot najhujši dogodek v moji 19-letni karieri". "Tudi če bi imeli takrat na razpolago desetkrat več ljudi, bi bil konec enako uničujoč." Ob tem je dejala, da FBI-jevega poročila, ki je navedlo, da se izgredniki pripravljajo na "vojno", na dan izgreda niso dobili organi pregona.

"Nobena civilna policijska agencija v ZDA ni izurjena in opremljena, da brez bistvene pomoči drugih in vojske odvrne vstajo več tisoč oboroženih, nasilnih in med seboj usklajenih posameznikov, ki so odločeni za vsako ceno vdreti v zgradbo," je dejal Sund, ki je dodal, da je šele po napadu izvedel, da je urad FBI-ja iz Norfolka 5. januarja pripravil podrobno oceno možnosti napada skrajnežev s Trumpovega zborovanja.

Vodja urada FBI-ja v Washingtonu zagotavlja, da so oceno nemudoma posredovali naprej vsem prek skupne protiteroristične delovne skupine. Sund je dejal, da je njihov član skupine informacijo posredoval neposredno nadrejenemu, tam pa naj bi se ustavila.

Neenotnost pri tem, kdo naj bi priskočil na pomoč

V odboru za domovinsko varnost in vladne zadeve sicer zaslišujejo tudi nekdanjega poveljnika senatne policije Michaela Stengerja, nekdanjega vodjo policije v predstavniškem domu Paula Irvinga ter vršilca dolžnosti policije prestolnice Washington Roberta Conteeja.

Amy Klobuchar je bila na začetku zaslišanja jasna, da so nujni odgovori na vprašanje, zakaj ni bil kongres bolje zaščiten, koliko informacij so imele policijske agencije pred napadom in kako so jih delile med seboj.

Zaslišani se namreč niso strinjali niti glede pomoči vojske oziroma nacionalne garde. Sund je dejal, da je Irving 5. januarja menil, da bi bilo bolje, da nacionalne garde ne pokličejo na pomoč, ker to ne bi bilo dobro za javno podobo. Irving je to odločno zanikal in zagotovil, da je bila njegova skrb vedno varnost, ne pa javna podoba. Dejal je, da so se vsi strinjali, da ni nobenih obveščevalnih podatkov, ki bi utemeljili potrebo po prisotnosti vojske.

Kakšna je bila vloga predsednika Trumpa?

Eno od vprašanj, na katera bodo skušali dobiti odgovor, je tudi vpletenost Trumpa, ki si je zaradi spodbujanja k uporu prislužil drugo ustavno obtožbo. Medtem ko je napad že potekal pred očmi sveta v neposrednih televizijskih prenosih, iz Bele hiše oziroma Pentagona ni bilo dovoljenja za napotitev nacionalne garde. Potem ko je Sund zaprosil za nacionalno gardo, sta pretekli še dve uri, da je Pentagon to odobril.

Trump kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA dovoljenja ni dal, kar je nato storil nekdanji podpredsednik Mike Pence. Če se izkaže, da je Trump dejavno oviral napotitev nacionalne garde, ga lahko čaka kazenska preiskava na zvezni ravni.

Odpovedali tudi kongresni policisti

Tudi kongresni policisti 6. januarja niso izpolnili svoje dolžnosti, ampak so napadalce spustili naprej. V iskanju odgovora, ali so to storili iz nemoči ali pa so bili napadalcem osebno naklonjeni in so se strinjali s tem, kar delajo, potekajo preiskave proti več deset policistom.

Demokrati po propadu ustavne obtožbe zoper Trumpa želijo, da se ugotovijo dejstva in odpravijo vsi dvomi za prihodnje generacije o tem, kako se je zgodil napad in kdo je za to kriv.

Republikanci bi najraje videli, da se krivda omeji na tiste, ki so sodelovali v napadu.

Zaslišanje o največjem ogrožanju ameriške demokracije od britanske invazije na Washington na začetku 19. stoletja pokriva večina ameriških medijev, razen konservativnih. Televizija Fox News se na primer ukvarja s "škodljivimi posledicami" podnebne politike predsednika Josepha Bidna.