Posledice ruskih napadov na Kijev konec maja letos. Foto: Reuters
Posledice ruskih napadov na Kijev konec maja letos. Foto: Reuters

Vodja kijevske civilne in vojaške uprave Sergij Popko je sporočil, da so ukrajinske sile v okolici Kijeva skupno sestrelile približno 30 ruskih izstrelkov. O morebitnih žrtvah ali povzročeni škodi po napadih ukrajinske oblasti za zdaj ne poročajo.

Nov napad se je zgodil le nekaj ur po tem, ko so bili v ruskem zračnem napadu na Kijev v noči na četrtek ubiti najmanj trije ljudje, med njimi otrok, več kot deset ljudi pa je bilo ranjenih.

Napeto še vedno tudi v Belgorodu

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so njihove sile v četrtek v bližini mesta Šebekino v zahodni ruski regiji Belgorod ob meji z Ukrajino odvrnile tri domnevne poskuse vdora ukrajinskih enot v regijo. "V ukrajinskem napadu je skupno sodelovalo približno 70 borcev, pet tankov, štiri oklepna vozila in tovornjak kamaz," je sporočilo obrambno ministrstvo in dodalo, da so ruske letalske sile in artilerija ubile več kot 50 ukrajinskih vojakov.

V napadu na mesto Šebekino je bilo po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova ranjenih najmanj 12 ljudi. "Glavna naloga zdaj je zagotoviti pomoč ljudem in jim pomagati pri evakuaciji," pa je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obsodil molk mednarodne skupnosti, ki "kljub dokazom o napadih na civilno infrastrukturo ne kritizira Kijeva".

Gladkov je pozneje dejal, da sta v napadu ukrajinskih sil v kraju Maslova Pristan v bližini meje z Ukrajino umrla dva človeka, dva pa sta bila ranjena.

Tudi mesto Šebekino v ruski regiji Belgorod je bilo tarča napada. Foto: Reuters
Tudi mesto Šebekino v ruski regiji Belgorod je bilo tarča napada. Foto: Reuters

Domnevni ukrajinski napadi naj bi se zgodili tudi v bližini mesta Kursk, kjer naj bi ruska zračna obramba sestrelila več ukrajinskih letalnikov. Tako regija Belgorod kot sosednja regija Kursk sta v zadnjem času pogosto tarča zračnih napadov, odgovornost za katere Moskva pripisuje Kijevu.

O obstreljevanju dveh ruskih vasi poročajo tudi iz zahodne regije Brjansk, ki meji na ukrajinsko regijo Černigov.

Zelenski: Ukrajina se med vojno ne bo mogla pridružiti Natu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da se njegova država ne bo mogla pridružiti Natu, dokler traja vojna. "Ne zato, ker tega ne bi želeli, ampak zato, ker je to nemogoče," je priznal na brifingu v prisotnosti estonskega kolega Alarja Karisa v Kijevu.

Zelenski je od začetka ruske invazije februarja lani večkrat javno pozval k čimprejšnji včlanitvi Ukrajine v Evropsko unijo in Nato. Medtem ko so se v Kijevu junija lahko razveselili statusa države kandidatke za članstvo v EU, pa so države članice Nata glede pridružitve Ukrajine bolj zadržane.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer poudaril, da vse članice vojaškega zavezništva stojijo za zavezo iz leta 2008, da se bo Ukrajina nekoč v prihodnosti pridružila Natu.

Pri vprašanju ukrajinskega članstva je ključna določba o kolektivni obrambi, zapisana v petem členu severnoatlantske pogodbe. V njem piše, da "se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice".

Zelenski je v četrtek na drugem zasedanju Evropske politične skupnosti v Moldaviji evropskim voditeljem sporočil, da bo vsak dvom o tem, ali naj Ukrajino sprejmejo v Nato, opogumil Rusijo za napade na druge države.

Blinken: Rusija v bistveno slabšem položaju kot pred vojno

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je posvaril pred potemkinovim oz. lažnim mirom v Ukrajini, rekoč, da je močna Ukrajina z nadzorom nad svojim ozemljem predpogoj za pogajanja z Rusijo. Krepitev Kijeva po njegovem mnenju ne gre na račun diplomacije, ampak ji utira pot.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v Helsinkih. Foto: Reuters
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v Helsinkih. Foto: Reuters

Blinken je v govoru v Helsinkih rusko invazijo v Ukrajini označil za skrajno neuspešno. Rusija je namreč po njegovem prepričanju trenutno v bistveno slabšem stanju kot pred začetkom vojne. Kot je dejal, si ne delajo utvar glede ciljev ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini. Ravno zaradi tega je po njegovem mnenju predpogoj za pomenljivo diplomacijo in resničen mir močna Ukrajina, ki se bo v prihodnje sposobna ubraniti pred agresijami.

"Vlaganje v moč Ukrajine ne gre na račun diplomacije, ampak ji utira pot," je poudaril in morebitno prekinitev ognja, s katero bi Rusija ohranila nadzor nad osvojenimi ozemlji, označil za "potemkinov mir".

Blinken je bil v govoru kritičen tudi do tistih, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Ukrajine, na zadovoljstvo zbranega občinstva pa se je obregnil ob status ruskih sil kot domnevno druge najmočnejše vojske na svetu, rekoč, da je ta trenutno druga najmočnejša vojska v Ukrajini.

Vodja ameriške diplomacije se je zavezal gradnji ukrajinske vojske za prihodnost. ZDA so največje podpornice ukrajinskih oboroženih sil, ki so jim od začetka ruske invazije namenile opremo v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev.

ZDA bodo po Blinknovih besedah pozdravile poskus katere koli države za dosego "pravičnega in trajnega miru", a le, če bo zagotovljena ozemeljska celovitost Ukrajine.

Ta je sicer bila ena od točk kitajskega mirovnega načrta iz februarja letos, ki pa so ga ZDA zavrnile, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Kitajski mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini je v 12 točkah med drugim pozival k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in svaril pred uporabo jedrskega orožja.

Napadi z brezpilotniki v Rusiji