Foto: Reuters
Foto: Reuters

Podoljak je po navedbah britanskega BBC-ja v soboto zvečer opozoril na nekatere "zelo nenavadne" pozive Zahoda, ki se zavzemajo za takojšnje premirje, ki bi pomenilo ohranitev ruskih sil na ozemljih, ki so jih okupirale za jugu in vzhodu Ukrajine.

"Ruske sile morajo zapustiti državo in šele potem je mogoč začetek mirovnega procesa," je dejal. Če bodo ruske sile ostale na ukrajinskem ozemlju, jim bo to po mnenju Podoljaka le omogočilo dodaten čas za pripravo nove ofenzive, ki bo še obsežnejša in bolj krvava.

Podaljšano vojno stanje

V Ukrajini so sicer danes za 90 dni podaljšali konec februarja razglašeno vojno stanje. Prav tako je parlament izglasoval podaljšanje splošne mobilizacije do 23. avgusta.

Ruska vojska krepi svoje sile v Zaporožju

Po navedbah BBC-ja ruske sile iz zraka in kopnega srdito napadajo ukrajinske cilje na vzhodu in jugu države. Ciljajo zlasti komunikacijske in vojaške centre ter zaloge streliva, je navedlo rusko obrambno ministrstvo.

V zračnih napadih naj bi tako Rusija zadela tri komunikacijske centre, 13 območij z nameščenimi ukrajinskimi silami in vojaško opremo ter štiri skladišča streliva v regiji Donbas. V južni regiji Mikolajev pa naj bi ruske sile zadele mobilni sistem proti brezpilotnim letalnikom.

Ukrajinska stran poroča o nadaljnjih silovitih napadih na vzhodno mesto Severodoneck, in sicer s štirih različnih koncev, je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Za zdaj so bili poskusi neuspešni, a se obstreljevanje nadaljuje.

Na območju tega mesta, ki za Rusijo trenutno ostaja ena glavnih taktičnih prioritet, naj bi Moskva na bojišče po navedbah britanskega ministrstva za obrambo poslala tudi svoje tanke BMP-T Terminator.

O civilnih žrtvah poročajo iz regije Zaporožje, kjer so ruske sile po navedbah regionalnih oblasti sredi noči bombardirale vas. Obstreljevanje se nadaljuje tudi v Harkovu na severu Ukrajine.

Opozorilo Francije: Ukrajina v EU-ju šele čez 15 ali 20 let

Francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune je za Radio J v Parizu izjavil, da je treba biti iskren glede možnosti, da bi Ukrajina postala polnopravna članica EU-ja. "Ukrajincev ne želim zavajati ali jim lagati, a biti moramo odkriti. Če nekdo trdi, da se bo Ukrajina EU-ju pridružila v šestih mesecih ali v letu ali dveh, laže," je dejal Beaune. "Prej gre za 15 ali 20 let, te stvari dolgo trajajo," je dejal.

To mnenje je v nasprotju z željami in pozivi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki si prizadeva za hiter vstop Ukrajine v evropsko povezavo ob ruskem napadu.

Poljski predsednik v Ukrajini

Duda je solidarnostni obisk v Ukrajini presenetljivo napovedal danes ponoči. Med drugim se poljski predsednik zavzema za to, da bi EU Ukrajini čim prej priznal status kandidatke za članstvo v Uniji. Poljska je tudi vodilna zagovornica strožjih ukrepov EU-ja proti Rusiji. Foto: Reuters
Duda je solidarnostni obisk v Ukrajini presenetljivo napovedal danes ponoči. Med drugim se poljski predsednik zavzema za to, da bi EU Ukrajini čim prej priznal status kandidatke za članstvo v Uniji. Poljska je tudi vodilna zagovornica strožjih ukrepov EU-ja proti Rusiji. Foto: Reuters

Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti, je v nagovoru v ukrajinskem parlamentu poudaril poljski predsednik Andrzej Duda. Njegov obisk poteka v času, ko so se ruski napadi na vzhodu in jugu države po padcu Mariupolja občutno okrepili. Duda je vrhovno rado nagovoril kot prvi tuji voditelj od začetka ruske invazije v Ukrajini, njegov nagovor pa so poslanci večkrat prekinili z aplavzom.

"Pojavljajo se skrb vzbujajoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam," je dejal Duda o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. "Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti ... nič o vas brez vas." Poudaril je tudi, da nihče ne more uničiti poljsko-ukrajinske enotnosti.

Govoru je prisluhnil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, s katerim se bo Duda sestal.

Na Poljsko se je od začetka ruske vojne v Ukrajini 24. februarja zateklo skoraj 3,5 milijona ukrajinskih beguncev. Poljska je tako ponudila zatočišče daleč največjemu delu od skupno približno 6,5 milijona beguncev, ki so zapustili od vojne prizadeto državo.

Duda je sicer ukrajinsko prestolnico obiskal že aprila in se tam srečal z Zelenskim. Ta je v nočnem videonagovoru znova zahteval ostrejše sankcije proti Rusiji, o čemer se je, kot je dejal, med drugim pogovarjal z italijanskim premierjem Mariem Draghijem.

Ukrajinski parlament prepovedal ruske simbole vojne

Ukrajinski parlament je potrdil zakonodajo, ki prepoveduje simbole ruske invazije, med njimi tudi črki "Z" in "V", ki simbolizirata rusko zmago. Prepovedane so tudi vse nevladne organizacije, ki uporabljajo ruske vojne simbole in ki propagirajo vojno propagando ter spodkopavajo ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost, poroča BBC.

Mariupolj. Foto: Reuters
Mariupolj. Foto: Reuters

Krepitev spopadov v Doneškem bazenu

Spopadi v pokrajinah Doneck in Lugansk se medtem še krepijo. Rusija med drugim silovito napada mesti Severodoneck in Slovjansk, a ukrajinske sile po zatrjevanju Zelenskega rusko ofenzivo še naprej uspešno zadržujejo.

Ukrajinska vojska je v svojem rednem nočnem poročilu zapisala, da so v soboto v Donecku in Lugansku odbile kar 11 napadov ruskih sil ter uničile pet ruskih tankov, štiri topniške sisteme in brezpilotni letalnik. Rusija medtem ob celotni frontni črti namešča bojna letala, raketomete in tanke, so še dodali.

Med drugim naj bi Rusi občutno krepili sile na območju Zaporožja, ki je severozahodno od Mariupolja ob Azovskem morju. Petkovo zavzetje tega mesta je bilo sicer ključen uspeh za Rusijo, katere cilj je prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk ter si zagotoviti kopenski koridor do polotoka Krim v Črnem morju.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Med zajetimi borci tudi tuji državljani?

Padec Mariupolja je sledil, potem ko so se Rusiji v petek po dolgotrajnem upiranju predali še zadnji ukrajinski vojaki iz industrijskega objekta Azovstal. Po besedah proruskega voditelja samooklicane Ljudske republike Doneck Denisa Pušilina naj bi bilo med zajetimi borci iz Azovstala tudi nekaj tujih državljanov in skupno 78 žensk.

Rusija naj bi sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij razmišljala o možnosti, da zajete vojake iz Azovstala zamenja za Viktorja Medvedčuka, prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v soboto razkril eden izmed ruskih pogajalcev z Ukrajino. "Preučili bomo to vprašanje," je v soboto dejal Leonid Slucki in dodal, da je odločitev v rokah "za to pristojnih v Moskvi".

Proruski politik in eden najbogatejših ukrajinskih poslovnežev Medvedčuk je po ruski invaziji pobegnil iz hišnega pripora, aretirali pa so ga sredi aprila na zahodu Ukrajine.