Valerij Zalužni (v sredini). Foto: EPA
Valerij Zalužni (v sredini). Foto: EPA

Zelenski je v pogovoru za japonski časopis Jomiuri Šimbun dejal, da brez dodatnih tankov, topništva in raketnih sistemov Himars ne misli pošiljati svoje vojske na prve bojne linije. Ob tem je poudaril, da situacija na vzhodu Ukrajine "ni dobra". "Čakamo na strelivo, ki nam ga pošiljajo naši partnerji," je povedal.

Na vprašanje o pričakovani protiofenzivi pa: "Ne moremo je še začeti, ne moremo poslati naših hrabrih vojakov na prve bojne linije brez tankov, topništva in raket dolgega dosega."

In še: "Če je politična volja, lahko najdete način, da nam pomagate. V vojni smo, časa za čakanje pa nimamo."

Že nekaj tednov se ugiba, da bi Ukrajina lahko izvedla pomladno ofenzivo proti ruskim silam. Ukrajinski poveljniki so namigovali, da bi se protiofenziva lahko zgodila "vsak čas". Oleksandr Sirski, poveljnik ukrajinske pehote, je ta teden dejal, da bi se protiofenziva lahko zgodila "zelo kmalu", poroča BBC.

Bitka za Bahmut se "stabilizira"

Medtem pa je poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni dejal, da se bitka za Bahmut, mesto na vzhodu Ukrajine, ki ga skuša Rusija že več mesecev zasesti, "stabilizira". Ukrajinske sile zadržujejo ruske z "ogromnim naporom", je dejal.

Predstavniki zahodnih držav so ta mesec ocenili, da je bilo od lanskega poletja v bitkah za Bahmut ubitih ali ranjenih od 20.000 do 30.000 ruskih vojakov.

Moskva si po nedavnih neuspehih prizadeva doseči večje preboje. Kljub temu vojaški analitiki menijo, da Bahmut ni strateško zelo pomemben in da je njegov pomen simboličen.

Analitiki še menijo, da so glavni razlog, da se ukrajinske sile še niso umaknile iz Bahmuta, velike izgube na ruski strani, poroča BBC.

Tudi britansko obrambno ministrstvo je v soboto sporočilo, da se je ruski napad na Bahmut "večinoma ustavil", razlog pa naj bi bila "ekstremna izčrpanost" ruskih sil. Rusija naj bi se verjetno osredotočila na območji severno in južno od Bahmuta.

Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksander Sirski je ta teden dejal, da so ruske sile ob Bahmutu "izmučene". Po njegovih besedah Rusija sicer "še ni obupala nad zasedbo Bahmuta za vsako ceno kljub izgubam v ljudeh in opremi".

Glavnino ruskih sil v napadu na Bahmut predstavljajo pripadniki ruske zasebne najemniške skupine Wagner, ki jih je sicer več od ukrajinskih vojakov. A odpor za izčrpavanje Wagnerjevih pripadnikov bi lahko ukrajinskim silam omogočil ofenzivo v prihodnosti.

V Bahmutu je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, zdaj jih je tam le še nekaj tisoč. Foto: EPA
V Bahmutu je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, zdaj jih je tam le še nekaj tisoč. Foto: EPA

V Bahmutu je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, zdaj jih je tam le še nekaj tisoč. Njegova zasedba bi Rusijo približala nadzoru nad celotno pokrajino Doneck, eno od štirih ukrajinskih pokrajin, ki si jih je Rusija septembra lani nezakonito priključila.

Kijev: Ubitih 16 civilistov

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je bilo v novem ruskem valu bombardiranja v osmih ukrajinskih pokrajinah ubitih 16 civilistov, 59 ljudi je bilo ranjenih. Tarča napadov naj bi bilo 119 naselij.

Putin: Rusija bo v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes sporočil, da bo Rusija svoje taktično jedrsko orožje namestila na ozemlju Belorusije. Ob tem je dodal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je tesen zaveznik Putina, ruski vojski pa je na začetku ruske invazije v Ukrajini že dal na razpolago belorusko ozemlje. Beloruski volivci so se na referendumu kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.

"Tudi tu ni nič nenavadnega: Združene države to počnejo že desetletja. Svoje taktično jedrsko orožje že dolgo nameščajo na ozemlju svojih zaveznic," je v današnjem televizijskem intervjuju dejal Putin, ki je v zadnjem letu že večkrat namignil na možnost rabe jedrskega orožja.

Moskva: Slovaška krši dogovor iz leta 1997

Rusija pa je v petek obtožila Slovaško, da z dobavami bojnih letal MiG-29 Ukrajini krši določila dogovora iz leta 1997. V skladu s tem dogovorom, ki je objavljen na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, naj bi bila Bratislava dolžna za prenos letal v drugo državo dobiti predhodno soglasje Moskve.

Ruska zvezna služba za vojaško sodelovanje je potezo Slovaške označila kot "sovražno dejanje", katerega cilj je "uničenje dvostranskih odnosov", poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Slovaško obrambno ministrstvo je v četrtek sporočilo, da je Ukrajini predalo prva štiri od 13 obljubljenih bojnih letal sovjetske izdelave MiG-29. Preostalih devet naj bi Kijevu dobavili v prihodnjih tednih. Trije izmed teh lovcev bodo sicer uporabljeni zgolj za rezervne dele.

Večino teh letal je v 80. letih prejšnjega stoletja takratna Sovjetska zveza dobavila takratni Češkoslovaški. Ob njenem razpadu si je Bratislava s Prago razdelila letalsko floto, slovaške sile pa so dodatne lovce odkupile od Rusije v 90. letih.

Slovaška se na opozorila iz Moskve še ni odzvala. Slovaška vojska se je že lani odločila, da ne bo več uporabljala svojih migov, saj je bila pri tem odvisna od ruskih tehnikov in podjetij. Od takrat slovaški zračni prostor nadzorujeta Češka in Poljska.

V Rusiji predlog za prepoved dejavnosti ICC-ja

Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je v soboto predlagal prepoved dejavnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Rusiji, potem ko je to izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga obtožujejo vojnih zločinov. Volodin je pozval tudi h kaznovanju vseh, ki bi ICC-ju nudili pomoč in podporo.