Foto: EPA
Foto: EPA

"Junija lani so članice EU-ja Ukrajini podelile status kandidatke za članstvo v EU-ju. To je bil velik korak. Od takrat je Ukrajina naredila pomembne korake in napredek, predvsem na področju reforme pravosodja in boja proti korupciji," je na skupni novinarski konferenci po vrhu EU-Ukrajina povedal Michel.

Ukrajino je pozval, naj še naprej krepi vladavino prava, saj bo to koristilo vsem Ukrajincem. "Ob strani vam bomo stali na vsakem koraku na tej poti," je zagotovil.

Podporo Ukrajini je zagotovila tudi predsednica komisije von der Leyen. "Sprejemate reforme, da bi izpolnili priporočila. In ne smemo pozabiti, da to delate, medtem ko se borite proti agresorju," je povedala. Poudarila je, da je treba reforme tudi dejansko implementirati.

V skupni izjavi, ki so jo na vrhu sprejeli Michel, von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je EU ponovil svojo zavezo, da bo Ukrajino podpiral pri nadaljnji evropski integraciji.

Ukrajina pa je zagotovila, da bo izpolnila zahteve, potrebne za to, da bi se pristopna pogajanja začela čim prej. Cilj Kijeva je po besedah Zelenskega, da bi pogajanja začeli še letos.

Predsednica Evropske komisije je o časovnici povedala zgolj to, da je hitrost napredovanja odvisna od posamezne kandidatke. Napovedala je, da bo Evropska komisija državam članicam EU-ja spomladi ustno poročala o napredku Ukrajine, ključno pa bo jesensko širitveno poročilo. Evropski svet bo na podlagi tega poročila do konca leta soglasno sprejel odločitev o nadaljnjih korakih, je dejal Michel.

Zelenski: Ukrajina si zasluži pristopna pogajanja še letos

Zelenski je v nagovoru poudaril, da si njegova država zasluži, da z Evropsko unijo še letos začne pristopna pogajanja o članstvu v povezavi. "Le močna Ukrajina in močna Evropska unija lahko skupaj zaščitita življenje, ki ga cenimo," je dejal.

EU in Ukrajina si po Michelovih besedah delita skupni cilj. To je, da se konča vojna, a ob spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Predsednica Evrospke komisije je o desetem paketu sankcij proti Rusiji, ki ga je napovedala v četrtek ob srečanju Evropske komisije z ukrajinsko vlado, dejala, da se bodo osredotočili na tehnologijo, ki bi jo lahko uporabila ruska vojska. Pri tem je omenila sestavne dele za drone.

Novi sveženj, ki ga namerava EU uvesti pred obletnico ruske invazije 24. februarja, bo vključeval tudi ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam, je napovedala.

Zelenski je dodal, da je treba s sankcijami preprečiti obnovitev ruske vojaške proizvodnje, kritičen pa je bil do določenih evropskih držav, ki nasprotujejo sankcijam.

Rusija mora po Michelovih besedah odgovarjati za zločine, ki jih izvaja v Ukrajini. Strani sta tako v skupni izjavi podprli vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije, ki bo koordiniral zbiranje dokazov.

"Ob tem, da mora odgovarjati, je edino smiselno, da Rusija plača za obnovo Ukrajine. Preučili bomo, kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje za obnovo tistega, kar je Rusija uničila," je poudaril predsednik Evropskega sveta.

Michel je napovedal tudi nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. "Odločeni smo, da vam bomo pomagali zmagati na bojišču," je poudaril.

Evropska komisija je med četrtkovim obiskom v Kijevu napovedala nov sveženj pomoči v vrednosti 450 milijonov evrov na humanitarnem področju in v okviru dvostranskega sodelovanja. Foto: Reuters
Evropska komisija je med četrtkovim obiskom v Kijevu napovedala nov sveženj pomoči v vrednosti 450 milijonov evrov na humanitarnem področju in v okviru dvostranskega sodelovanja. Foto: Reuters

Zelenski: Strateško gledano je v vojni že mogoče predvideti poraz Rusije

Pred vrhom je Zelenski pozval h krepitvi pritiska na Rusijo. V večernem nagovoru je v četrtek dejal, da je – strateško gledano – že mogoče predvideti poraz Rusije v vojni v Ukrajini, taktično pa Moskva še išče možnosti, da bi spremenila potek vojne.

Zelenski je dejal, da bo ukrajinski vojski uspelo obdržati položaje na vzhodu Ukrajine in znova zavzeti ozemlje v Donbasu, ki so ga zasedle ruske sile, če bodo zahodni zavezniki hitreje dobavili orožje, predvsem rakete dolgega dosega.

"Če se dobave orožja pospešijo, in sicer orožja dolgega dosega, ne samo da se ne bomo umaknili iz Bahmuta, ampak bomo spet začeli osvobajati Donbas, ki je okupiran od leta 2014," je dejal Zelenski na novinarski konferenci ob koncu vrha EU-ja in Ukrajine.

Zelenski je še poudaril, da je Ukrajina odločena braniti strateško mesto Bahmut v pokrajini Doneck, ki ga ruske sile že mesece skušajo zavzeti.

"Nihče ne bo predal Bahmuta. Borili se bomo, dokler se bomo lahko," je poudaril ukrajinski predsednik. "Bahmut je naša trdnjava," je zatrdil. Od začetka leta je ruski vojski uspelo napredovati severno in južno od tega mesta, ki je pomembno prometno vozlišče.

Zelenski je od Zahoda znova zahteval več orožja za odvračanje ruske agresije. "Več kot imamo raket dolgega dosega, bolje kot je opremljeno naše topništvo, hitreje se bo končala agresija Rusije in bolj bo zagotovljena zaščita evropske varnosti in svobode," je dejal.

Ukrajinski predsednik si želi stopnjevanja sankcij proti Rusiji. Foto: Reuters
Ukrajinski predsednik si želi stopnjevanja sankcij proti Rusiji. Foto: Reuters

Berlin izdal dovoljenje za izvoz tankov leopard 1

Nemška vlada je izdala dovoljenje za izvoz bojnih tankov leopard 1 v Ukrajino, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.

"Lahko potrdim, da je bilo izdano izvozno dovoljenje," je na redni tiskovni konferenci povedal Hebestreit in dodal, da bo več podrobnosti znanih v prihodnjih dneh in tednih.

Kijev je skupaj z več zahodnimi državami že dlje časa pozival Nemčijo, naj izda dovoljenje za dobavo leopardov. Berlin je bil do tega dolgo zadržan, pretekli teden pa je vendarle popustil. Dobavo leopardov ukrajinskim silam so poleg Nemčije napovedale tudi Poljska, Finska, Španija in Norveška, medtem ko bodo ZDA Ukrajini poslale tanke abrams, Velika Britanija pa tanke challenger 2.

ZDA napovedale za dodatni milijardi dolarjev vojaške pomoči

ZDA so naznanile, da bodo Ukrajini poslale dodatno vojaško pomoč v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev, ki vključuje strelivo za raketne sisteme himars, oklepnike in protizračno obrambo. To je obrok že potrjene pomoči v proračunu za letošnje leto, ki znaša skupaj 45 milijard dolarjev.

V okviru tokratne pomoči so tudi rakete daljšega dosega za sisteme HIMARS (do 145 kilometrov), s katerimi so ukrajinske sile uspešno odbijali ruske napade in prehajali v ofenzivo z obstreljevanjem zaledja ruskih okupacijskih sil.

Čeprav bodo rakete dejansko podvojile domet ukrajinskega orožja, paket ne vključuje raket ATACMS z dometom več kot 320 kilometrov, za katere je Kijev večkrat zaprosil.

To je prvi varnostni paket, odkar so se ZDA januarja zavezale, da bodo Ukrajini zagotovile tanke M-1 abrams, odločitev pa je bila sprejeta v dogovoru z evropskimi državami, ki so zagotovile nemške tanke leopard 2.

Paket je razdeljen na 500 milijonov dolarjev orožja in opreme, ki bo vzeta neposredno iz zalog ZDA, in približno 1,7 milijarde dolarjev zalog, ki bodo kupljene od proizvajalcev v ZDA ali pri zaveznikih.

Medtem so iz Osla sporočili, da bo Norveška kupila 54 nemških tankov leopard 2, s katerimi bodo nadomestili starejše različice. Obstaja tudi možnost nakupa dodatnih 18 takšnih tankov, je danes v norveškem vojaškem oporišču Rena dejal norveški premier Gahr Store.

"Znašli smo se (...) v eni najtežjih varnostnih situacij po drugi svetovni vojni," je v luči vojne v Ukrajini dejal Gahr Store ter poudaril tesne in dobre odnose med njegovo državo in Nemčijo.
Kot je še dejal, je nemškega kanclerja Olafa Scholza o nakupu obvestil danes zjutraj. Po besedah norveškega obrambnega ministra Bjorna Arilda Grama bodo prve tanke predvidoma dobavili leta 2026.

Norveška ima sicer trenutno 36 leopardov starejšega tipa 2A4. Za zdaj ni jasno, koliko jih bo skandinavska država poslala Ukrajini.

Rusija načrtuje nacionalizacijo ukrajinskega premoženja na Krimu

Rusija je medtem sporočila, da bo nacionalizirala "tuje premoženje" na polotoku Krim, ki si ga je priključila leta 2014, vključno s premoženjem, ki je lastniško povezano z Ukrajino. Del tega premoženja namerava po poročanju ruskih tiskovnih agencij porabiti za financiranje vojaškega posredovanja v Ukrajini.

"Poslanci državnega sveta Republike Krim so sprejeli sklep o nacionalizaciji premoženja tujih državljanov in držav, ki izvajajo sovražna dejanja proti Rusiji," je na družbenih omrežjih sporočil predsednik sveta Vladimir Konstantinov.

Poslanci so soglasno podprli osnutek zakona o nacionalizaciji premoženja ukrajinskih oligarhov, premoženja bank in tovarn na Krimu, je v izjavi zapisal regionalni parlament, ki ga je Moskva ustanovila po priključitvi tega ukrajinskega polotoka leta 2014, poroča francoska tiskovna agencija APF.

Kot je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti dejal Konstantinov, seznam premoženja vključuje "približno 500 objektov, povezanih z različnimi podjetji in bankami, turizmom in športno infrastrukturo", ki pripadajo ukrajinskim oligarhom in podjetjem. Del sredstev bo šel za podporo udeležencem "posebne vojaške operacije", kot vojaško invazijo v Ukrajini imenuje Kremelj, med drugim tako, da jim bodo "brezplačno dali zemljišča".

Po poročanju ruskih tiskovnih agencij seznam vključuje premoženje najbogatejšega Ukrajinca Rinata Ahmetova, oligarha Igorja Kolomojskega, ducat ukrajinskih bank, tovarn in premoženje v lasti nogometnega kluba Dinamo Kijev.

Do te napovedi prihaja v času, ko med vladajočo rusko elito poteka razprava o morebitnem zasegu premoženja, med drugim finančnega in nepremičnin, tistih ruskih državljanov, ki so zapustili državo in iz tujine kritizirali vojaško agresijo proti Ukrajini.

V Kijevu potekal vrh EU-Ukrajina