Vrste za registracijo v potujočih brezplačnih klinikah. Foto: AP
Vrste za registracijo v potujočih brezplačnih klinikah. Foto: AP

V "deželi priložnosti" si v resnici večina ne more privoščiti stroškov večjega zdravljenja. Skoraj vsak pozna koga z osebno grozljivko, z zgodbo, kako se je moral odločati med zdravili za popuščanje srca in sladkorno boleznijo, z zgodbo, kako so morali starši prek spletnih strani za zbiranje sredstev moledovati usmiljene samaritane za prostovoljne prispevke za zdravljenje.

Z zgodbo, kako so ob nenadni izgubi bližnjega obtičali z astronomskim računom, in še preden so lahko predelali smrt v družini, so se že spopadali z grožnjo deložacije, z zgodbo, kako so prav zaradi takih stroškov celo pristali na cesti.

V državi, ki ima tradicionalno paranoičen odnos do vpletanja države v pravice posameznika, imajo zloglasno slab in nefunkcionalen zdravstveni sistem oz. sistem, ki v resnici deluje samo za privilegiran vrhnji sloj.

Politično in ideološko kresanje

Ta isti zdravstveni sistem oz. manko njegovega kritja je najbolj pereča točka aktualnih predvolilnih političnih razprav. "Medicare for all", skratka, univerzalno zdravstveno zavarovanje za vse državljane ZDA, je sistem, ki ga predlagata tako Bernie Sanders kot Elizabeth Warren, pri čemer trenutno vodilni kandidat za demokratsko predsedniško nominacijo predlaga radikalnejšo različico.

Republikanci sistemu univerzalnega zdravstva ostro nasprotujejo (še pomnimo mukotrpne poskuse Baracka Obame, da bi zdravstveni sistem reformiral in ga naredil ljudem prijaznejšega), a tudi številni demokrati imajo pomisleke.

Sandersov predlog tako njegovi protikandidati radi odpravljajo kot utopičnega, kot predlog, ki bo potopil ameriški proračun, kot "konec Amerike, kot jo poznamo", Sandersa pa kot radikalnega socialista.

Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez sta največja zagovornika popolnega univerzalnega zdravstva. Foto: AP
Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez sta največja zagovornika popolnega univerzalnega zdravstva. Foto: AP

Pa je sistem univerzalnega zdravstvenega varstva resnično socialistični koncept? In ali so vsi pomisleki, povezani z njim upravičeni? Stroka meni, da ne. Sistem univerzalnega zdravstva, ki ga imamo tudi v Sloveniji, je socialni, ne socialistični koncept, ZDA pa so edina industrializirana država na svetu, ki nima zdravstvenega zavarovanja za vse državljane.

Z večplačniškega na enoplačniškega

Aktualni sistem je izredno zapleten in poln dejavnikov, ki vplivajo na to, kako boste kriti, in zank, ki zavarovalnicam omogočajo, da vam kritje odrečejo.

Gre za večplačniški sistem, kar pomeni, da vam trenutno zavarovanje priskrbijo bodisi zasebne zavarovalnice, bodisi delodajalec, bodisi ste zavarovani prek določenega vladnega programa. Pri univerzalnem kritju (Medicare for All), kot ga predlagata Sanders in Warrenova, bi vse to zamenjal vladni, enoplačniški program.

Kritike, ki letijo na ta poenoteni vladni sistem, se delijo v tri argumente. Prvi so domnevno astronomski stroški, drugi dolge čakalne vrste, ki bi jih tak sistem sprožil, tretji pa, da enotni sistem Američanom jemlje pravico do izbire.

30 bilijonov v 10 letih?

Največji očitek univerzalnemu zdravstvu je njegova cena, ki da bi preveč obremenila zvezni proračun. Te sicer nihče v resnici ne pozna, a ocenjujejo, da bi sistem ameriški zvezni proračun v desetih letih stal med 30 in 40 bilijonov dolarjev. Raziskava nestrankarskega Urban Instituta, možganskega trusta s sedežem v Washingtonu, številko postavlja med 32 in 34.

Privrženci ideje univerzalnega kritja pravijo, da bi se ta cena verjetno bolj ali manj izenačila, ker ne bi bilo več premij, povišali pa bi davke, a se ocene tudi tu razlikujejo, kakšna bi končna matematika dejansko bila.

Kazanje na visoke stroške alternativnega sistema je v resnici ironično, glede na to, da ZDA porabijo za zdravstveno oskrbo več kot katera koli druga država na svetu, večji del te porabe pa prihaja iz zvezne vlade. Leta 2017 so ZDA za zdravstvene izdatke porabile okoli 3,5 bilijona dolarjev ali 18 odstotkov BDP-ja – več kot dvakratno povprečje razvitih držav.

Številni Američani postanejo brezdomci prav zaradi neznosnih stroškov zdravljenja. Foto: AP
Številni Američani postanejo brezdomci prav zaradi neznosnih stroškov zdravljenja. Foto: AP

In samo ministrstvo za zdravje ocenjuje, da bi ZDA z obstoječim sistemom v 10 letih porabila več kot 34 bilijonov dolarjev. Raziskava, ki so jo ta mesec v reviji The Lancet objavili raziskovalci univerze Yale, floridske univerze in univerze v Marylandu, ocenjuje, da bi univerzalni sistem ZDA prihranil 450 milijard letno (ali 2.400 dolarjev letno na gospodinjstvo) in preprečil več kot 68.000 nepotrebnih smrti letno.

Kako namerava Sanders plačati?

Kljub temu pa Sandersa in kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez, največjo zagovornico sistema univerzalnega zdravstva v kongresu in Sandersovo podpornico, do koncepta skeptični mediji redno sprašujejo prav o stroških. Kot protiargument rada tem medijem nastavljata ameriški vojaški proračun, ki za leto 2020 znaša 738 milijard dolarjev.

Poudarjata, da je administracija Donalda Trumpa ta proračun lani še povišala, pa se nihče ni spraševal, od kod bo država črpala sredstva, pa tudi, da se tovrstni stroški vedno navajajo za eno leto, medtem ko pri univerzalnemu kritju in brezplačnem šolanju vztrajno navajajo desetletno obdobje, kar številko tudi psihološko znatno poveča.

"Smešno, ker se o progresivnih politikah vedno govori v 10-letnih cenah, o konservativnih pa v enoletnih," je pripomnila Ocasio-Cortezova prejšnji teden v oddaji The View, ko so voditeljice iz nje skušale izbezati, kako nameravajo demokratsko socialistični politiki plačati za tovrstne Sandersove predloge.

Kako nevzdržen je ameriški zdravstveni sistem, je v filmu Sicko leta 2007 izpostavljal Michael Moore. Foto: IMDB
Kako nevzdržen je ameriški zdravstveni sistem, je v filmu Sicko leta 2007 izpostavljal Michael Moore. Foto: IMDB

Ocasio-Cortezova je ob tem izpostavila vrtoglavo rast vojaškega proračuna pod Trumpom – ta je s 586 milijard dolarjev (2015) zrasel na 716 (2019) oz. 738 milijard (2020). “Nihče ne sprašuje, kako bo Trump plačal za to. Ko kritiki socialnih sistemov govorijo o "veliki vladi", nikdar ne govorijo o veliki vladi, ki diktira ženskim telesom in njihovi pravici do izbire," je pripomnila najmlajša ameriška kongresnica.

Več za manj denarja

Podporniki Sandersovega predloga poudarjajo tudi, da bi Američani za svoj denar dobili precej več – Sandersov ambiciozni načrt namreč pokriva tudi okulistično oskrbo, zobozdravstveno oskrbo, dolgotrajno oskrbo in zdravila, ukinja pa vse premije, odbitke in druge izdatke. Kar pomeni, da ponuja več kot večina ameriških zavarovalnic in več kot večina svetovnih univerzalnih zdravstvenih sistemov danes.

Da je proračun aktualnega ameriškega zdravstvenega sistema občutno prenapihnjen, se strinjajo tudi mnogi tisti, ki sicer zavračajo univerzalno alternativo. A ogromen delež tega proračuna v resnici ne gre za same zdravstvene usluge, ampak za administrativne stroške, ki pridejo s tako ogromno zavarovalniško industrijo – v ZDA je trenutno več kot 900 zdravstvenih zavarovalnic.

Vse to dela aktualni sistem za skrajno neučinkovitega. Če bi vse združili pod eno vejo, izpostavljajo podporniki univerzalnega kritja, bi s tem imela vlada precej več moči za izpogojevanje nižjih cen zdravil in oskrbe.

Vzor severna soseda

Privrženci univerzalnega sistema radi dajejo primerjave z nadvse učinkovitim kanadskim sistemom univerzalnega zdravstva. "Američani porabijo za zdravstveno oskrbo dvakrat toliko na osebo kot Kanadčani. A namesto da bi si s tem kupili boljšo oskrbo, nam tisti dodatni stroški kupijo vrtoglavo visoke dobičke za zavarovalnice in nepotrebno papirologijo," je povedal dr. David Himmelstein, profesor na Harvardu in avtor ene izmed raziskav, ki govorijo v prid univerzalnemu zdravstvu.

Sandersov načrt pokriva tudi zobozdravstveno oskrbo. Foto: AP
Sandersov načrt pokriva tudi zobozdravstveno oskrbo. Foto: AP

"Pred svojo zdravstveno reformo in obrat v enoplačniški sistem so Kanadčani umirali mlajši kot Američani, njihova stopnja umrljivosti dojenčkov pa je bila višja od naše. Zdaj živijo Kanadčani tri leta dlje, njihova stopnja umrljivosti dojenčkov pa je 22 % nižja od naše. Pod univerzalnim sistemom Medicare for All bi se Američani znebili birokracije in si lahko privoščili Rolls Royce različico kanadskega sistema."

V ZDA so cene zdravstvenih postopkov in zdravil že davno ušle popolnoma izpod nadzora, kar je že leta 2007 z odmevnim dokumentarnim filmom Sicko izpostavljal tudi filmar in aktivist Michael Moore.

Moore se je v filmu ostro lotil ameriškega zdravstvenega sistema in prikazal vse njegove pomanjkljivosti, kot protiutež pa mu je nastavil predvsem evropske države z občutno boljšimi, učinkovitejšimi in bolj humanimi sistemi. Med tistimi, ki jih je takrat posebej predstavil, je bil tudi slovenski.

Razmah farmacevtskega turizma

Stanje na področju cen zdravil in postopkov je tako porazno, da se je v ZDA razmahnil t. i. farmacevtski turizem – ko določene zavarovalnice svojim strankam ponujajo gotovinsko nadomestilo, če so pripravljene potovati v Mehiko, kjer jih čaka njihov recept. Ena takih zavarovalnic je PEHP iz Utaha.

Kot je januarja poročal časnik Salt Lake Tribune, PEHP svoje stranke, ki v tak dogovor privolijo, pošlje z letalom do San Diega v Kaliforniji, kjer jih nato na letališču pričaka zasebni prevoz do Tijuane čez mejo, tam pa jih v lekarni čakajo zdravila na recept na njihovo ime. Ob tem pa prejmejo še 500 dolarjev gotovine.

Kot so povedali pri PEHP, se jim, ko preračunajo vse stroške, dejansko to bolj obnese, saj so zdravila v Mehiki še enkrat cenejša.

Kot navaja Mercury Advisory Group, okoli 95 odstotkov t. i. posebnih zdravil (Specialty drugs; zdravila, ki so opredeljena kot draga in kompleksnejša) pacienta stane več kot 10.000 dolarjev letno. 39 najdražjih zdravil v ZDA vas bo letno stalo od 10.000 dolarjev pa vse do vrtoglavih 500.000.

Foto: AP
Foto: AP

In zlasti v teh primerih mnogim farmacevtski turizem prinaša koristi. Na absurdnost tovrstnega koncepta ameriških migracij čez mejo v Mehiko, je nedavno v svojem prispevku o sistemu Medicare for All omenil tudi satirik John Oliver.

Prelaganje posegov

Glede čakalnih vrst jih aktualni ameriški sistem resnično nima takih, kot smo jih vajeni v našem zdravstvu – kar pa ne pomeni, da je s tem čakanje v resnici odpravljeno, izpostavlja Oliver. Okoli polovica odraslih Američanov v nedavni anketi navaja, da so oni ali družinski član v zadnjem letu prestavili ali pa poponoma izpustili tako ali drugačno zdravstveno ali zobozdravstveno oskrbo. Osmini se je njihovo stanje zaradi te odložitve poslabšalo.

Kilometrske vrste pa se vijejo tudi pred vrati neprofitnih potujočih klinik Remote Area Medical (RAM), ki Američanom po vsej državi ponujajo brezplačno oskrbo. RAM je sprva deloval predvsem v državah tretjega sveta, a so pred leti ugotovili, da v ZDA v resnici potreba ni nič manjša. Danes v ZDA delujejo v kar 80 odstotkih.

Več izbir z manj rezultata

Še tretji očitek univerzalnemu zdravstvu pa je, da s tem Američanom vlada ukine možnost izbire. Konkretno – izbire med tistimi zgoraj omenjenimi dobrimi 900 ponudniki. A v resnici večina Američanov ne izbere svojega ponudnika (zavarovalnice), ampak mu tega zagotovi delodajalec.

Ko imaš enkrat dodeljeno zavarovalnico, se hkrati z njo ujameš v prepleteno mrežo ponudnikov, ki so znotraj te tvoje "mreže" ‒ s tem se ti izbire ne povečajo, ampak dejansko zožijo, saj moraš paziti, da ne zaideš v bolnišnico ali k zdravniku, ki ne spadata v tvojo mrežo.

V praksi to pomeni, da ko kdo potrebuje nujno zdravstveno pomoč, pa naj gre za prometno nesrečo ali pa vnetje slepiča, mora hudičevo paziti, kako bo ravnal. Včasih že reševalno vozilo pacientu lahko dodatno obremeni stroške, zato se nekateri raje sami peljejo na urgenco, ko pacient išče najbližjo bolnišnico, se lahko ušteje, ker ni v mrež. Pogosto pa se dogaja tudi, da pacienta prevzame zdravnik, za katerega pa se pozneje izkaže, da prav tako ni bil v mreži, pacient pa obtiči z večtisočdolarskim računom.

Izbire? Glede izbir velja pobarati tudi na milijone Američanov, ki zaradi predobstoječih zdravstvenih stanj pogosto do zavarovanja sploh upravičeni niso. Ali pa tiste z več bolezenskimi stanji, ki jim zavarovalnica postavlja take omejitve, da se morajo odločati, katero stanje bodo raje zdravili, saj si preprosto ne morejo privoščiti več kot eno vrsto teh dražjih zdravil.

Grozljivih zgodb, vezanih na nedelujoče zdravstvo, je v ZDA ogromno. Foto: AP
Grozljivih zgodb, vezanih na nedelujoče zdravstvo, je v ZDA ogromno. Foto: AP

Kje so alternative?

Sandersovi tekmeci za demokratično nominacijo v resnici kakšnih konkretnih alternativ univerzalnemu zdravstvu ali pa obstoječemu nimajo. Eden njegovih večjih tekmecev, Pete Buttigieg, predlaga "Univerzalni zdravstveni sistem – za tiste, ki ga hočejo". Za podobno rešitev je tudi Joe Biden.

Buttigieg (in Biden) nasprotuje odpravi zasebnih zavarovalnic, bi pa uvedel vzporedni vladni sistem univerzalnega zdravstva, ker da "zaupa Američanom, da se bodo znali odločiti", a izvedba je vprašljiva, kot so tudi stroški.

Dve popolnoma sveži študiji univerz Yale in Harvard kažeta, da bi načrt univerzalnega zdravstva, kot ga predlagata Sanders in Warrenova, dejansko stal manj kot opcija, ki jo predlagajo Biden, Buttigieg in drugi sredinski demokrati.

Sanders je po številnih vprašanjih, kako namerava plačati za svoj program, danes na svoji spletni strani objavil obsežno dokumentacijo z izračuni vseh stroškov, od Medicara do šolstva, pri čemer se pogosto opira na višje davke, zlasti za premožnejši sloj in korporacije, ki so pod Trumpom deležne izdatnih olajšav.

“Zasebnim zavarovalnicam sporočamo: naj vam je všeč ali ne, ZDA se bodo pridružile vsaki ostali večji državi tega sveta in zagotovile zdravstveno oskrbo za vse ljudi kot osnovno pravico," obljublja Sanders, ki mu ankete pripisujejo tudi največ možnosti med vsemi demokrati, da 3. novembra premaga Trumpa.