Ruska vojska je maja okrepila napade na ukrajinska mesta, največkrat so cilj infrastrukturni in logistični objekti na ukrajinskem ozemlju. Po trditvah ukrajinskih oblasti je njihova vojska ponoči sestrelila deset raketnih izstrelkov, ki so bili izstreljeni iz bližine Kaspijskega morja, 23 brezpilotnikov iranske izdelave in še dva druga brezpilotnika. Nekaj izstrelkov je zadelo tarče na območju Harkova in Dnipropetrovska.

"Za nami je zelo težka noč. Bilo je zelo glasno, saj je sovražnik sprožil obsežen napad na našo pokrajino," je dejal guverner Dnipropetrovska Sergij Lisak, ki je dodal, da je bilo v Dnipru uničenih več hiš in avtomobilov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nato sporočil, da je bila zadeta tudi klinika v Dnipru. Umrla sta dva človeka, 30 ljudi je ranjenih, med njimi dva otroka. "Še en ruski napad, še en zločin proti človečnosti. Uničeni sta klinika za psihologijo in veterinarska klinika v Dnipru," je na Twitterju zapisal Zelenski.

Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je raketa zadela kliniko za duševno zdravje, ki je del večje bolnišnice. Med ranjenimi sta tudi dečka, stara tri in šest let.

Zelenski je na Twitterju objavil videoposnetek zgradb brez strehe in z uničenimi okni, iz katerih se vali dim. Ob tem je zapisal, da na prizorišču delajo reševalci, ki odstranjujejo ruševine in rešujejo žrtve, in dodal, da so z napadom na zdravstveno ustanovo "ruski teroristi ponovno potrdili, da so borci proti vsemu humanemu in poštenemu".

Njegova žena Olena Zelenska je tvitnila, da je napad pokazal "strašno stopnjo cinizma". Ukrajinski novinarji pa so objavili videoposnetke reševalcev, ki okrvavljenim ljudem pomagajo pobegniti iz klinike po hodnikih, polnih ruševin.

V Kijevu pa so bili v napadih poškodovani streha nakupovalnega središča, zasebna hiša in več vozil. "Še en zračni napad na Kijev, trinajsti po vrsti od začetka maja! In kot vedno ponoči," je mestna vojaška uprava sporočila na svojem računu na Telegramu. Zapisali so, da so ruski strateški bombniki Tu-95MS z območja Kaspijskega morja na mesto izstrelili manevrirne rakete.

Ukrajinski generalštab je v svojem vsakodnevnem jutranjem poročilu poročal o 55 ruskih zračnih napadih v zadnjem dnevu, od tega 36 z brezpilotnimi letalniki in štirih raketnih napadih. Raketa S-300 je zadela jez na območju Karlivke v pokrajini Doneck, zato obstaja velika nevarnost poplavljanja drugih bližnjih naselij, so še zapisali.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so bili napadi na Ukrajino usmerjeni v skladišča orožja in da so bili zadeti vsi izbrani cilji.

Detonacija in napadi v Rusiji

V Rusiji je medtem detonacija po navedbah lokalnih oblasti poškodovala stavbo v mestu Krasnodar, ki leži blizu ukrajinskega polotoka Krima, vendar ni zahtevala žrtev.

Ruska južna obmejna pokrajina Belgorod pa je bila po navedbah tamkajšnjih oblasti v zadnjih 24 urah tarča več deset ukrajinskih napadov. Pet okrožij so večkrat napadli z brezpilotninmi letniki, minometi in topništvom, vas Kozinka pa je bila napadena več kot 130-krat, je guverner pokrajine Vjačeslav Gladkov sporočil na družbenih omrežjih. Morebitnih žrtev ni navajal.

Scholz namerava še govoriti s Putinom

Nemški kancler Olaf Scholz je v intervjuju za nemški časopis Kölner Stadt-Anzeiger dejal, da namerava v prihodnje spet govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Vztrajal je, da je njegov cilj še naprej "dejavno podpirati Ukrajino", vendar "hkrati preprečiti neposreden konflikt med Natom in Rusijo".

Na vprašanje o možnosti za ustavitev spopadov s pogajanji je dejal, da mora Putin razumeti, da vojne ni mogoče končati s sklenitvijo nekakšnega hladnega miru. "Na primer tako, da bi sedanjo frontno črto spremenili v novo 'mejo' med Rusijo in Ukrajino," je dejal. Pogoj za pravičen mir je umik ruske vojske.

Na vprašanje, ali bi moral Putin pasti, ni želel odgovoriti, češ da bo na koncu nujen dogovor med vladama v Moskvi in Kijevu. Od njegovega telefonskega pogovora s Putinom je sicer minilo že nekaj časa, je priznal, a je pripravljen na nadaljnje pogovore. "Ko bo trenutek pravi, nameravam znova govoriti s Putinom," je dejal.

Voditelja sta se po telefonu sicer nazadnje pogovarjala v začetku decembra lani. V tem enournem pogovoru je Scholz pozval Putina, naj ruske vojake umakne iz Ukrajine, Putin pa je Zahod obtožil, da vodi "uničujočo" politiko.

Od takrat so se napetosti med Moskvo in Berlinom le še stopnjevale, zlasti po tem, ko je Scholzeva vlada januarja dovolila pošiljanje bojnih tankov nemške izdelave v Ukrajino.

Iz Kremlja so medtem sporočili, da je Putin pripravljen na nov telefonski pogovor o vojni v Ukrajini z nemškim kanclerjem.

Scholz doslej ni poklical oziroma Berlin ni dal pobude za takšen pogovor, je v odzivu na izjave kanclerja dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Predsednik Putin ostaja odprt za dialog, vendar si seveda prizadeva za temeljni cilj, zaščito interesov naših državljanov," je dodal Peskov.

Lavrov opozarja na "resne ovire" za pogajanja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem posebnemu odposlancu Kitajske Li Huiju med obiskom v Moskvi dejal, da obstajajo "resne ovire" za nadaljevanje mirovnih pogovorov za končanje konflikta v Ukrajini, za katere so po njegovih besedah krive Ukrajina in njene zahodne zaveznice. Ob tem je pohvalil po njegovih besedah uravnoteženo stališče Pekinga do konflikta.

"Ruski zunanji minister je ponovno potrdil zavezanost Moskve politično-diplomatski rešitvi konflikta in opozoril na resne ovire za nadaljevanje mirovnih pogovorov, ki jih ustvarjajo ukrajinska stran in njeni zahodni mentorji," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo, pri čemer pa ni pojasnilo, kaj natanko naj bi te ovire bile.

Lavrov je ob tem tudi pohvalil "uravnoteženo" stališče Pekinga do konflikta v Ukrajini in njegovo pripravljenost, da odigra "pozitivno vlogo pri reševanju krize", poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kitajska, strateška zaveznica Rusije, namreč ni obsodila ruske invazije in se skuša predstaviti kot nevtralna posrednica, ki bi lahko pomagala končati konflikt.

Li, ki je bil med letoma 2009 in 2019 veleposlanik Kitajske v Rusiji, je Ukrajino in njenega predsednika Zelenskega obiskal 16. maja v okviru turneje po Evropi, katere cilj je bil promocija kitajskega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. Takrat je dejal, da za rešitev konflikta ni čudežnega zdravila.

Kitajski mirovni načrt, ki ga je Peking predstavil februarja, je sicer naletel na kritike zahodnih zaveznic Ukrajine na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.

Japonska zaostrila sankcije

Japonska je medtem napovedala nov sveženj sankcij proti Rusiji in obsodila rusko napoved, da bo na ozemlju Belorusije namestila taktično jedrsko orožje. "Japonska se kot edina država, ki je v vojnem času doživela posledice jedrske bombe, nikoli ne bo sprijaznila z rusko jedrsko grožnjo, kaj šele z uporabo jedrske sile," je dejal vodja kabineta japonskega premierja Hirokazu Macuno. Tokio je ob tem napovedal, da bo zamrznil premoženje 78 ruskih organizacij in 17 posameznikov in prepovedal izvoz za 80 ruskih podjetij.