Truplo 42.000 let starega mladiča mamuta, poimenovanega Lyuba, so odkrili rejci jelenov v Sibiriji leta 2007. Foto: EPA
Truplo 42.000 let starega mladiča mamuta, poimenovanega Lyuba, so odkrili rejci jelenov v Sibiriji leta 2007. Foto: EPA

Ideja o obuditvi dlakavega mamuta poteka že zadnjih deset let, a zdaj so se znanstveniki odločili, da jo bodo dejansko udejanjili. Zakaj? Ker želijo rešiti izumirajočega azijskega slona.

Podjetju, ki se ukvarja biogenetiko Colossal, in profesorju z univerze Harvard Georgeu Churchu, ki si je zasnoval novejši pristop k tehniki genskega spreminjanja, je že uspelo zbrati 15 milijonov dolarjev.

In kako bo znanstvenikom uspel veliki podvig?

Po poročanju Guardiana bodo hibrid med mamutom in slonom v laboratoriju razvili tako, da bodo embriju slona vstavili DNK mamuta. Tega bodo vzeli iz posmrtnih, a dobro ohranjenih ostankov izumrle živali. Pri tem pa so osredotočeni le na dedni zapis za poraščenost.

Tega bodo odkrili tako, da bodo primerjali kožne celice obeh sesalcev iz družine slonov – poseben gen, odgovoren za poraščenost, je v izolacijski maščobni plasti. Zarodke z novim DNK-zapisom bodo nato vstavili v maternico nadomestne slonje matere ali pa ga bodo vstavili celo v umetno maternico.

Če bo šlo vse po načrtih, znanstveniki upajo na prvi podmladek čez šest let.

Žival, ki bi bila odporna proti mrazu

"Naš cilj je, da bi ustvarili slona, ki je odporen proti mrazu, vendar pa bo videti in tudi vedel se bo kot mamut. Tega ne počnemo zato, ker bi hoteli prelisičiti kogar koli, ampak zato, ker želimo ustvariti nekaj, kar bo podobno mamutu in bo odporno proti življenju pri minus 40 stopinjah Celzija, hkrati pa bo delal vse, kar so počeli mamuti in sloni, še posebej rušili drevesa," je dejal George Church, soustanovitelj podjetja Colossal.

Projekt je zasnovan kot pomoč pri ohranitvi azijskega slona, in sicer tako, da bi bil bolj prilagojen življenju na Arktiki, znanem tudi kot mamutova stepa.

Obuditev arktične tundre

Znanstveniki verjamejo, da bi z vrnitvijo slona-mamuta v arktično tundro lahko pripomoglo k obnovitvi njihovega okrnjenega življenjskega prostora, hkrati pa bi bili odporni tudi proti vplivom podnebnih sprememb. Recimo, s podiranjem dreves bi lahko živali pripomogle k obnovitvi arktičnega rastja.

Seveda pa vsem znanstvenikom ni všeč ideja, da bi obnovitev tundre dosegli s pomočjo laboratorija. Poleg tega pa je slonica breja 22 mesecev, sloni pa odrastejo pri 30. letu starosti.