Za vpis plajberške knapovske kulture na Unescov seznam je zaslužen prav Oskar Müller, ki je za te zasluge pridobil pravico do uporabe rudarske noše. Poleg Müllerja v knapovski suknji stoji Ivan Lukan, izjemno aktivni in vsenavzoči svobodni novinar. Foto: NOVICE/Tomaž Verdev
Za vpis plajberške knapovske kulture na Unescov seznam je zaslužen prav Oskar Müller, ki je za te zasluge pridobil pravico do uporabe rudarske noše. Poleg Müllerja v knapovski suknji stoji Ivan Lukan, izjemno aktivni in vsenavzoči svobodni novinar. Foto: NOVICE/Tomaž Verdev

V dvorani leta 1939 postavljenega Doma rudarjev v Plajberku je 29. aprila potekala premiera filma Kje je maček v žaklju?. To je dvojezični film v ziljskem narečju, ki ga je s šolarji posnel Oskar Müller (koncept in režija), učitelj s Čajne, sicer pa kulturni posrednik in filozof. Film je nastal s sredstvi dežele Koroške v okviru projekta Schule-Jugend-Theater (kurator Herbert Gantschacher), pa tudi s podporo ljudi in podjetij.

Rudarstvo zaslužno za vzpon Plajberka

Rudarstvo je v Plajberku in okolici doma od 13. stoletja. Po besedah Oskarja Müllerja je v 17. stoletju v Plajberku živelo 4000 ljudi, v Beljaku istega časa pa 2000. Na začetku 19. stoletja je imel Plajberk več kot 5000 prebivalcev, danes jih ima okoli 2100. V Plajberku so do leta 1993 kopali svinec in cink, 800 let trajajoča tradicija rudarstva in z njim povezanih običajev pa še danes na vsakem koraku zaznamuje ta kraj, ki ga Dobrač ločuje od Beljaka. Kultura plajberških rudarjev (Bleiberger Knappenkultur) je od leta 2010 na spisku kulturne dediščine človeštva v Avstriji pri Unescu.

Glavnina dogajanja v filmu je umeščena v čas ob koncu druge svetovne vojne, eden od prizorov pa je umeščen v čas bojev za Koroško, ki so sledili koncu prve svetovne vojne. Ta dramatizirani prizor prikazuje Hansa Steinacherja, prvaka nemškonacionalne, za Slovence raznorodovalne politike, ki se je leta 1892 rodil v kraju Rute/Kreuth v občini Plajberk. Otrok istega svetovnega nazora je bil tudi slikar Switbert Loibisser, čigar slike oziroma freske krasijo Dom rudarjev v Plajberku.

Filmu Kje je maček v žaklju? ne moremo očitati kake protislovenske naravnanosti, prej nasprotno. Poglavitna pripovedna štrena filma namreč z veliko simpatije pripoveduje o nemško govoreči beračici, vdovi s štirimi otroki, ki si glavnino živeža zanje izprosi prav "bei den Windischen", kakor nekateri še danes radi rečejo slovensko govorečim na Koroškem. A tudi s tem izrazom film ne reproducira zgodovinskih stereotipov, ampak v enem od sledečih prizorov tematizira prav razmerje ziljskega narečnega govora do standardnega slovenskega jezika oziroma razmerje jezik-narečje. Kako mu to uspe, lahko preverite sami na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=TWwOUmVUPn8.

Dvorana leta 1939 dokončanega Doma rudarjev v Plajberku. V ozadju freska Switberta Loibisseja, koroškega prvaka nacistične estetike na polju likovne umetnosti. Foto: NOVICE/Tomaž Verdev
Dvorana leta 1939 dokončanega Doma rudarjev v Plajberku. V ozadju freska Switberta Loibisseja, koroškega prvaka nacistične estetike na polju likovne umetnosti. Foto: NOVICE/Tomaž Verdev