Kolesarjenje, pohodništvo in druge aktivnosti na prostem so v strategiji za razvoj destinacije na prvem mestu, sledita kulturni turizem in gastronomija. Nadiške, Terske in Karnajske doline ter Rezijo odlikujeta neokrnjena narava s številnimi znamenitostmi ter bogata kulturna dediščina. Benečija ima izreden potencial, meni Janko Humar, ki je z izdelavo strateškega projekta preveril trenutno ponudbo in začrtal smernice za razvoj: "Če govorimo o tolminski občini, kjer sem jaz začel, 20 let nazaj je bilo tam 17 ponudnikov, kar je primerljivo s stanjem v Benečiji danes. Danes jih je tam 170. Glede na to, da je Benečija blizu transportnim potem, emitivnim tržiščem, ne vidimo razlogov, da destinacija ne bi bila uspešna." Ponudbo bo treba okrepiti, s turistično organizacijo pa povezati že obstoječe deležnike, dodaja Humar.

Inštitut za slovensko kulturo je za triletni projekt od dežele prejel 450 tisoč evrov. V kratkem bosta zaživeli nova blagovna znamka in spletna stran, promocijo na sejmih jim obljublja tudi deželna turistična agencija. Jacopo Mestroni: "V našem interesu je, da z dejavnostmi, ki jih izvajamo, goratemu območju povrnemo ugled, predvsem pa mladim ponudimo priložnost za stalno zaposlitev."

Ker so občine, ki jih vključuje projekt, premajhne, da bi ga tudi finančno podprle, si bodo na Institutu za slovensko kulturo prizadevali za dodatno financiranje s strani dežele, pa tudi Slovenije in v okviru čezmejnih projektov.