Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

PROSEK, KONTOVEL - Na Proseku in Kontovelu je 1. maj praznovanje, tako kot tudi v drugih slovenskih vaseh v okolici Trsta. Prične se s proslavo na prvomajski predvečer v Kulturnem domu na Proseku, ki ji sledi kres na B'lancu. Po kresu se mladi vaščani, predvsem člani Mladinskega krožka Prosek-Kontovel, odpravijo po Proseku in Kontovelu in v noči na prvi maj izobesijo rdeče zastave. Res je, prvi maj je praznik dela, Prosečanom in Kontovelcem pa še vedno veliko pomeni praznovanje ob osvoboditvi Trsta, ko so domačini maja 1945 evforično pričakali tovariše, prijatelje, brate in sestre, ki so prišli iz partizanov. Tiste, ki so imeli srečo: mnogi se niso vrnili, njihova imena pa so vklesana v kraški kamen, ki spominja nanje z neizbrisno sledjo. Ni Kontovelca in Prosečana, ki med svojimi predniki ne bi imel bližnjega, ki je padel v partizanih.

Na Kontovelu so vaščani postavili spomenik že po vojni, leta 1947. Vse od tistega leta proseška godba od prvem maju prireja budnico, ki je še danes zelo občutena. V prvih letih po vojni so se godbeniki že ob rani jutranji uri, okrog petih ali šestih zjutraj, odpravili po Proseku in Kontovelu in zbudili vaščane z živahno koračnico. Bil je namreč praznik! Veliko let je takrat vodil godbo Zdravko Kante, nepozabni harmonikar igralske skupine IX. korpusa. Godbeniki so se ustavili ob kontovelskem spomeniku, na katerem so pod apnenčastim Triglavom in rdečo zvezdo zapisani Kajuhovi verzi: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umereti«. Po domači budnici se je proseška godba odpravila še v nekatere bližnje vasi, da bi tudi njim oznanila prvi maj.

V sedemdesetih letih so vaščani s skupnimi močmi postavili še spomenik na Proseku. »V tistih letih je prišel nov val navdušenja in zagnanosti. Postavili smo spomenik, Srečko Orel pa je imel leta 1976 zamisel, da bi ob prvem maju priredili tudi proslavo«, se spominjajo nekateri vaščani. V zgodnjih sedemdesetih letih je nastal tudi Mladinski krožek Prosek-Kontovel in mladi so se angažirali, da na prvomajski predvečer izobesijo rdeče zastave po vaseh. Na Proseku ob cesti, na Kontovelu pa predvsem na najvišja drevesa. Tudi budnica je takrat pridobila na pomenu: godbenikom so se namreč pridružili še vaščani, ki so jih spremljali. Od Soščeve hiše na Proseku je budnica krenila najprej do spomenika na Proseku, kjer so se vaščani poklonili padlim za svobodo, nakar je nadaljevala pot na Kontovel in na kontovelsko pokopališče. Ta budnica je še danes zelo občutena, prav kakor prvomajska proslava, kres in izobešanje rdečih zastav. Kres danes prirejajo na B'lancu za proseškim Kulturnim domom, nekateri vaščani pa se spominjajo, da je bil včasih tudi drugje.

Prvi maj je na Proseku in Kontovelu še vedno praznik: letos je bil še posebno občuten, saj je veliko mladih vaščanov z budnice prišlo na sprevod v Trst, kjer so praznovali praznik dela, a tudi svobodni Trst. Zato so letos Prosečani in Kontovelci ponosno korakali po tržaških ulicah z rdečimi zvezdami in jugoslovanskimi zastavami. To so dolžni tistim prednikom, ki niso dočakali dneva osvoboditve Trsta, in tistim, ki so ga 1. maja 1945 osvobodili.



Več novic na www.primorski.eu