Na zadnjih volitvah leta 2018 je predsednik FJK-ja postal Massimiliano Fedriga iz Lige. Foto: EPA
Na zadnjih volitvah leta 2018 je predsednik FJK-ja postal Massimiliano Fedriga iz Lige. Foto: EPA

Stolček mu bodo skušali spodnesti trije protikandidati, med katerimi ima največ možnosti Massimo Moretuzzi kot skupni kandidat leve sredine.

Slovenci, ki so v preteklem mandatu imeli dva poslanca, se za mesto v deželnem parlamentu potegujejo v različnih političnih strankah. Zagotovljenega sedeža, kot velja za manjšini v Sloveniji, nimajo.

Stranka Slovenska skupnost – edina slovenska zbirna stranka v Italiji – mora za vstop v parlament zbrati odstotek vseh oddanih glasov. Če bodo uspešni, bo v parlamentu sedež dobil tisti, kdor bo prejel največ preferenčnih glasov. Tak je dogovor z Demokratsko stranko, ki se bo v tem primeru v korist Slovencev odpovedala enemu mestu. Na listi Demokratske stranke slovenske barve zastopa tudi Valentina Repini, ki je dejala: "Moj interes je tudi usmerjen v javno zdravstvo, ki v tem času šepa."

Za izvolitev so ključni preferenčni glasovi, kar pomeni, da morajo pripadniki manjšine prejeti več glasov kot kandidati večinskega naroda. Največ Slovencev kandidira na listah leve sredine, za Gibanje petih zvezd Paolo Magnani: "Večine naših težav italijanska večina ne bo razumela in jih niti ne bo skušala popraviti. Zato upam, da bo moja kandidatura uspešna," je dejal.

V Videmski pokrajini so Slovenci tudi na listi dosedanjega desnosredinskega predsednika dežele. Na ponovno izvolitev upa tudi deželni poslanec iz vrst Lige Danilo Slokar, ki je dejal: "Jaz sem pet let v deželnem svetu in v vladi. Velikanska razlika je biti v opoziciji ali v vladi."

V 24 krajih tudi občinske volitve

Poleg deželnih bodo v 24 krajih potekale tudi občinske volitve. Na seznam, kjer velja zaščitni zakon za Slovence, spada občina Fojda v videmski pokrajini. Septembra je na državnih volitvah v deželi največ glasov prejela stranka Bratje Italije, 31 odstotkov, sledila je Demokratska stranka z 18 odstotki.

Ključna bo tudi tokrat udeležba, ki pa je iz leta v leto nižja. Pred petimi leti je svoj glas na deželnih volitvah oddalo nekaj manj kot polovica volilnih upravičencev.