Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

TRST - Povsod je lepo, a najlepše je doma. V nedeljo popoldne je Komedija solz, celovečerni filmski prvenec tržaškega pisatelja in režiserja Marka Sosiča, dočakala italijansko – tržaško premiero. Že pol ure pred projekcijo filma se je množica neučakanih gledalcev, ki so si hoteli zagotoviti čim boljši sedež, začela nabirati pred vrati v dvorano. Kot je na Tržaškem filmskem festivalu že ustaljena navada, je bila pred začetkom filma kratka predstavitev ekipe: Marku Sosiču sta se pridružila Marjuta Slamič in Ivo Barišič, igralca, ki sta zablestela v glavnih vlogah, pa tudi direktor fotografije Radovan Čok, scenograf Dušan Milavec, producent Boštjan Ikovic in skladatelj Stefano Schiraldi.

Zatem je napočil težko pričakovani trenutek, ogled filma. Polna dvorana gledališča Miela ga je pozorno spremljala in se večkrat – ob sicer ne ravno humornih trenutkih – zasmejala, zlasti ob tipično tržaških kletvicah glavnega lika, starega ljudomrzneža Alberta (Ivo Barišič). V Albertovem gnevu je bilo zlahka prepoznati fraze in misli o »golazni, ki nam bo vse požrla, mi pa bomo morali jesti travo«, katerih smo (žal) vajeni s politične scene, kjer se argumenti, kakršen je begunstvo, izrabljajo za nabiranje podpore, pa tudi z družbenih omrežij, ki vse bolj postajajo trobilo za misli ozkosrčnežev in ksenofobov.

Izbira Marjute Slamič za lik Ide, hišne pomočnice iz Istre, ki dvakrat tedensko prihaja v Trst na Albertov dom, se je izkazala za zadetek v polno. Kot je režiser razkril v pogovoru po filmu, je igralka prava »filmska pošast« – seveda v pozitivnem smislu. Z igralcema je bilo sodelovanje zelo tesno: v fazi priprave scenarija zlasti z Ivom Barišičem, ki je s scenaristom in režiserjem Markom Sosičem hodil na Lokve, kjer sta skupaj pilila scenarij. Barišič je mnenja, da je »film zelo aktualen, saj govori o tujstvu in je zaradi tega na nek način tudi političen.« Marjuta Slamič je s svojimi bogatimi filmskimi izkušnjami veliko pripomogla k fluidnosti dialogov, ki bi »brez njenih nasvetov najbrž zveneli nekoliko drugače,« je razkril režiser. Ne nazadnje pa je glasba, ki jo je za film napisal mladi tržaški glasbenik Stefano Schiraldi, nedvomno dodana vrednost Komedije solz, saj se harmonično staplja z dogajanjem in ga hkrati opomenja.


Več novic na www.primorski.eu