Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Nevarnost, da bi slovenska manjšina lahko ostala brez svojega predstavnika v italijanskem parlamentu, izvira iz dejstva, da bodo predčasne parlamentarne volitve, ki so jih v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija razpisali za 25. september, potekale po novi volilni zakonodaji. Z njo se krči število parlamentarcev, posledično tudi iz Furlanije - Julijske krajine (FJK), kjer živi večina Slovencev.

V italijanskem parlamentu je bilo od leta 1963 neprestano zagotovljeno mesto za slovenskega predstavnika, slovensko zastopstvo pa so do zdaj omogočale le levosredinske in leve stranke, točneje levosredinska Demokratska stranka in njene predhodnice, je na razpravi na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v uvodu pojasnil strokovni sodelavec italijanske senatorke in tržaške Slovenke Tatjane Rojc, Rudi Pavšič.

Prepričan je, da lahko v tem trenutku slovensko zastopstvo zagotovi le Demokratska stranka. "Časa je izredno malo, saj bodo že prihodnji teden določene liste strank s kandidati," je dejal in pri tem opozoril, da bo v pokrajini FJK večino glasov najverjetneje prejela desnica.

Poziv k zagotovljenemu mestu za slovenskega predstavnika

V primeru neizvolitve slovenskega kandidata so se prisotni spraševali, kako bo italijanska država ravnala na podlagi 26. člena zaščitnega zakona, ki jo zavezuje, da poskrbi za olajšano zastopstvo slovenske manjšine v obeh domovih parlamenta.

"26. člen podaja zelo ohlapno definicijo, s katero se žal nismo tako tesno soočali do trenutka, ko je prišlo do reforme, ki je predvidela rez parlamentarnega predstavništva v Rimu," je dejala senatorka Rojc.

Spomnila je, da je pred kratkim vložila tudi zakonski predlog za ustavno reformo, s katerim bi bilo dodeljeno eno stalno mesto za slovenskega predstavnika. "Žal ni bilo dovolj časa, da bi ustavna reforma prišla v obravnavo, vlada pa je v vmesnem času padla," je dejala.

Kljub temu je danes znova pozvala, da bi mesto za slovenskega predstavnika moralo biti zagotovljeno. "Kdo bi lahko za nas bolje skrbel, kot mi sami," je dodala.

Tudi predstavnika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji – Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) – kot poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža so podprli stalno zastopstvo slovenske manjšine v Rimu.

Predstavnik SKGZ-ja Livio Semolič je dejal, da je bilo v dozdajšnjih prizadevanjih za dosego tega zamujenih veliko priložnosti, in pozval slovenske oblasti, naj pritisnejo na italijanske zakonodajne organe. Prav tako je dodal, da ne vidi razloga, zakaj ne bi tudi desnosredinske stranke enega mesta na svojih kandidatnih listah dodelile predstavniku slovenske manjšine.

Slovenci brez predstavnika v Rimu?