Rudi Pavšič in Walter Bandelj. Foto: Primorski dnevnik
Rudi Pavšič in Walter Bandelj. Foto: Primorski dnevnik

TRST - Zadnje volitve so jasno pokazale in dokazale, da je izvolitev slovenskega parlamentarca v Rimu vse bolj negotova ter sad okoliščin, ki imajo malo ali nič skupnega ne le s stvarnostjo slovenske manjšine, temveč tudi z volilnim zakonom, ki naj bi teoretično olajšal pot Slovenca ali Slovenke v Rim. Tatjana Rojc je postala senatorka samo zato, ker je bil Tommaso Cerno neposredno izvoljen v Milanu, če se to ne bi zgodilo, bi Slovenci ostali brez parlamentarca. Manjšina bi morala zaradi tega po mnenju Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizaciji v doglednem času izdelati predlog volilnega mehanizma, ki bi Slovencem zagotovil parlamentarno zastopstvo in jih postavil na raven Južnih Tirolcev in Francozov v Dolini Aosti. Kakšen bo ta mehanizem, je stvar dogovora, s katerim po oceni predsednikov SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja ne gre odlašati, da ne bo jutri prepozno.

Bandelj in Pavšič sta potrebo po takšnem volilnem zakonu izpostavila v pismu novima predsednikoma senata in poslanske zbornice, Marii Elisabetti Alberti Casellati in Robertu Ficu, v katerem jima čestitata za izvolitev. Zaželela sta jima uspešno delo pri vodenju najvišjega predstavništva državljank in državljanov Italije ter ju zaprosila za srečanje. V nadaljevanju sta napisal, da so Slovenci v Italiji zakonsko zaščiteni na državni in deželni ravni, o zaščiti pa jasno govorijo tudi mednarodne pogodbe in evropski dokumenti. Zakonska določila so izredna predpostavka za ohranitev in razvoj slovenske manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v deželi Furlaniji Julijski krajini vzdolž državne meje s Slovenijo.

»Naša skupnost je celovito organizirana in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik, do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnostih, ki predstavljajo steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki ju predstavljata naši krovni organizaciji. Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija, v okviru zaščitnega zakona, namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti,« sta v pismu predsednikoma parlamentarnih skupščin zapisala Pavšič in Bandelj.

»Posebej si prizadevamo, da se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo, kar je pomembno jamstvo za pozitiven pristop do obeh manjšin, ki živijo na tem predelu Evrope: italijanske v Istri in naše v Furlaniji Julijski krajini. Dolgoletno je intenzivno sodelovanje obeh narodnih skupnosti, ki se je v zadnjih letih s skupnimi evropskimi projekti še okrepilo,« piše v pismu.


Več novic na www.primorski.eu