Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

VIDEM - Ustanovitev avtonomnega Inštituta, ki bi skrbel za promocijo »rezijanščine in jezikovnih različic Kanalske, Nadiških in Terskih dolin« in bi bil referenčna točka za prebivalce obmejnega pasu Videmske pokrajine, ki se nimajo za Slovence. Novi ustanovi bi morali nameniti po 150 tisoč evrov v naslednjih dveh letih, v letu 2019 pa še dodatnih 100 tisoč evrov.

Tako predvideva osnutek predloga spremembe deželnega zakona za Slovence 26/2007, ki ga je vložil 16. februarja deželni svetnik Roberto Novelli (Naprej Italija). Čedajski politik je nato včeraj svoj predlog predstavil na posebni tiskovni konferenci v Vidmu, ki sta se je udeležila tudi podžupan Občine Podbonesec Mirko Clavora in župan Rezije Sergio Chinese.

Kot je poudaril Novelli, je taka sprememba zakona nujna. »Moramo ukrepati, sicer tvegamo, da bo slovenščina nadomestila jezike, ki jih govorijo v Reziji in v Nediških ter Terskih dolinah. Mislimo, da je potrebno ovrednotiti te jezike, to pa vsekakor v spoštovanju do tistih, ki se prepoznavajo kot del slovenske narodne skupnosti«. Novi inštitut, je še dodal Novelli, bi deloval na različnih področjih. Ukvarjal bi se z jezikovnim in kulturnim raziskovanjem, na šolskem področju bi skrbel tudi za primerno usposabljanje učiteljev, predvsem pa bi, kot je posebej poudaril Novelli, promoviral izdajanje posebnih časopisov v krajevnih jezikih.

»Jezik naših krajev ni standardna slovenščina,« je potem pojasnil Clavora. »Danes ne bomo razpravljali o družbeno-političnih definicijah za jezik oziroma narečje. Moramo pa povedati, da če deželni zakon posebej omenja »rezijanščino« in »jezikovne različice Nadiških in Terskih dolin (v 2. in 22. členu op. ur.), ne pa narečij, ki jih govorijo na Tržaškem in Goriškem, pomeni, da sam zakon priznava poseben status tem govoricam, ki niso slovenska narečja,« je še dodal podžupan Podbonesca.

»Mi se ne čutimo primerno zaščitene z zakonodajo, ki Rezijane upošteva kot del slovenske narodne manjšine. Ni sprejemljivo, da lahko štirje, ki se pri nas imajo za Slovence, določajo usodo vseh tistih, ki se čutijo »samo Rezijane«. Zato mislim, da je ustanovitev tega novega Inštituta nujno potrebna,» je nato povedal Chinese.

Na izrecno vprašanje o izvoru predvidenih sredstev, je Novelli odgovoril, da bi morala finačno dotacijo zagotoviti Dežela Furlanija-Julijska krajina. Sredstva, ki so namenjena slovenski manjšini, bi ostala nespremenjena. Novelli je tudi dodal, da je sam zagovornik teorije, po kateri jezikovne različice Terskih in Nadiških dolin ter Rezije nimajo nič skupnega s slovenščino, kar ga je tudi na osebni ravni močno oškodovalo, saj je bil pogosto tarča napadov tiska in predstavnikov slovenske manjšine. Obenem je še pojasnil, da se nikakor ne strinja s politiko čedajskega župana Stefana Ballocha, ki je na primer v središču Čedadu odprl urad za slovenski jezik, čeprav je sam tudi predstavnik večine v občinskem svetu. Vendar pa predlog za spremembo zakona 26/2007 »ne oškoduje tistih, ki se imajo za Slovence,« je še poudaril. »Zato upam, da ga bodo čim prej obravnavali v komisiji deželnega sveta in da bomo takrat mirno razpravljali o njem tudi na avdicijah predstavnikov slovenskih organizacij. Radi bi namreč končno dosegli pomiritev napetosti v zvezi z identitetno problematiko tega ozemlja».


Več novic na www.primorski.eu