Kulturni dom Gorica je svojemu namenu predan z željo, da bi postal središče kulturnega dogajanja v mestu, kjer bi se zbirala celotna slovenska narodna skupnost z Goriške.

Kulturni dom Gorica je 15. februarja letos svoje pročelje osvetlili z zlato barvo v podporo otrokom in mladostnikom, obolelim za rakom. Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook
Kulturni dom Gorica je 15. februarja letos svoje pročelje osvetlili z zlato barvo v podporo otrokom in mladostnikom, obolelim za rakom. Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook

Z odprtjem tega kulturnega doma se je po besedah njegovega zdajšnjega predsednika Igorja Komela "uresničil pol stoletja dolg sen, da bi imeli po razlastitvi Trgovskega doma v obdobju fašističnega nasilja ponovno lastni kulturni hram. Istočasno se je začela razvijati tudi vizija, da bi postal tudi križišče kulturne ustvarjalnosti vseh treh narodov, ki se srečujejo v tem mestu: slovenskega, italijanskega in furlanskega."

Kot je še poudaril Komel, se je kulturni dom dostojno usidral v goriško in posoško okolje kot eden izmed stebrov goriškega kulturnega in čezmejnega dogajanja. Utrjeval se je kot slovenski kulturni hram, istočasno pa tudi kot hiša sožitja Slovencev, Italijanov in Furlanov v Posočju.

Ustvarjanje goriškega prostora brez meja
Omenjena zasnova z jasno vizijo v prihodnost je omogočila, da se kulturni dom še danes razvija kot kulturno središče in laboratorij sožitja, hkrati pa utrjuje samozavest goriških Slovencev. Kot je poudaril Komel, so njihova prizadevanja "tudi čezmejne narave, saj s spodbujanjem stikov med Gorico in Novo Gorico ter povezovanjem matice z zamejstvom, kulturni dom vseskozi orje ledino odprte meje ter ustvarja brezmejni goriški prostor. Poleg tega si še v naprej prizadevamo, da bi se dokončno razblinila trenja iz polpretekle zgodovine, ki so ustvarila sovraštvo in nestrpnost med tu živečimi ljudmi."

Pisal se je junij 2020: pogled na dvorano goriškega kulturnega doma. Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook
Pisal se je junij 2020: pogled na dvorano goriškega kulturnega doma. Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook

V goriškem kulturnem domu vsako leto pripravijo več kot 200 kulturnih prireditev in okrog 150 športnih dogodkov. Ti številki sta bili sicer lani precej nižji, saj je bil dlje časa zaprt zaradi pandemije.

60 umetnikov za 40 let
Prva je na vrsti skupinska razstava Rokovanje kultur - La cultura in una stretta di mano - Culture in t'une strete di man, na kateri sodeluje več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v teh štirih desetletjih poklonili svoja dela v dar tej kulturni instituciji.

Razstavo si je mogoče ogledati do 15. maja, na njej pa sodelujejo Gabriele Amboldi, Oskar Beccia, Nadja Bevčar, Silvan Bevčar, Valter Brajnik, Marina Brumat, Bogdan Butkovič, Bruno Canella, Demetrij Cej, Jože Cej, Evaristo Cian, Janina Cotič, Olga Danelone, Jurij Devetak, Loretta Dorbolò, Franco Dugo, Robert Faganel, Zoran Franić, Leone Gaier, Stanka Golob, Franči Gostiša, Laura Grusovin, Samir Hažbić, Ana Ivančič, Hijacint Jussa, Silvia Klainscek, Vladimir Klanjšček, Dimitrij Kodrič, Damjan Komel, Silvester Komel, Andrej Kosič, Herman Kosič, Dano Ličen, Ambra Marega, Vera Mauri, Negovan Nemec, Liljana Okroglič, Bruno Paladin, Klavdij Palčič, Aleksander Peca, Maria Grazia Persolja, Claudio Pesci, Edoardo Pirusel, Silva Stantič Prinčič, Claudia Raza, Ivan Rob, Garcia Rodriguez, Rudolf Saksida, Mirella Schott, Ivan Skubin, Ivan Stojan Rutar, Adel Seyoun, Bogdan Soban, Franco Spanò, Lojze Špacal, Deziderij Švara, Arrigo Tonutti, Kasja Tulić, Adriano Velussi, Antonio Verone, Franko in Ivan Žerjal.