Narodni dom v Trstu. Foto: MMC RTV SLO
Narodni dom v Trstu. Foto: MMC RTV SLO

S spremembo zaščitnega zakona bo prepis lastništva na začetku novega leta tudi formalno pravno urejen, pot do oživitve nekdanjega stebra slovenstva v mestu pa bo, sodeč po dosedanjih izkušnjah, še dolga.

Medtem ko so sredstva za prenovo stavbe, v katero se bo preselila Fakulteta za prevajalce in tolmače, ki ima sedaj sedež v Fabianijevi palači že predvidena, Slovenci vsebinskega in finančnega načrta za preporod Narodnega doma še nimajo. Zanimanje za selitev vanj so izrazila številna društva in ustanove. Najprej so se lotili pregleda stavbe. Predsednik Fundacije Narodni dom, Rado Race: "Ko bomo imeli to analizo pripravljeno, čez nekaj mesecev, mislim, da bo že zrel čas, da se začnemo pogovarjati, kaj bi bilo in kaj ne bi bilo v Narodnem domu."

Fakulteta naj bi se izselila v roku desetih let, a časovni okviri so v Italiji zelo ohlapni. Samo na začetek prenove Narodnega doma pri Sv. Ivanu so Slovenci čakali kar deset let. Kulturno-raziskovalno središče, ki naj bi tam zaživelo leta 2023, bo v prvi vrsti namenjeno mladim. Do leta 2025 naj bi v tem predelu Trsta zrasel tudi nov športni center. Dežela je dva in pol milijona evrov obljubila že konec leta 2017, na nekdanjem Stadionu 1. maj pa sprememb še ni videti. Predsednik Športnega združenja Bor, Gorazd Pučnik: "A razpoložljivost tega denarja imamo od maja 2020. Čakamo še dovoljenja, da bomo to sploh lahko naredili, zamislili smo si eno večjo dvorano in zato smo si denar tudi sposodili, mi kot društvo."

Potem ko je bil projekt že odobren, se odpirajo vprašanja o smiselnosti tako velike športne dvorane, predvsem pa o tem, ali bo narodna skupnost kos njenemu vzdrževanju. Nepremičnine so od nekdaj boleča rana manjšine.