Foto: Davor Lonzarič
Foto: Davor Lonzarič

Slovenska narodna skupnost na Hrvaškem je manjšinske svete dobila v istrski in primorsko-goranski županiji, v mestu Zagreb ter mestih Čabar, Reka, Pulj, Umag ter v občinah Matulji in Cestica, svoje predstavnike pa so izbrali še v šestih županijah ter mestih Zadar, Samobor in Split. Volitve so potekale v enotah, kjer na podlagi zadnjega popisa prebivalstva živi z zakonom predpisano zadostno število pripadnikov posamezne manjšine. Dosedanji predsednik manjšinskega sveta na ravni županije, Marjan Brecelj: "Od 1166 Slovencev, kolikor nas je vpisanih v Istrski županiji, je le pet odstotkov prišlo na volitve. Nismo zadovoljni, vendar tako je. Na splošno je na nivoju Hrvaške zelo majhen odziv narodne manjšine na te volitve."

V Istri so sicer dejavna slovenska društva, vendar se pripadniki slovenske narodne skupnosti predvsem v manjših krajih ne povezujejo, dodaja Brecelj, zato bo v prihodnje potrebno pozornost usmeriti k temu: "V mestu Poreč se poznajo med sabo, medtem ko v vaseh okrog Poreča ali vaseh, kot sta Gračišće, Grožnjan živijo Slovenci, ki niso organizirani. In zdaj je na nas, da jih povežemo, da bodo lahko izbrali svojega predstavnika na prihodnjih manjšinskih volitvah."

Na nizko volilno udeležbo je tudi tokrat vplivala neprepoznavnost svetov in predstavnikov, ponekod pa tudi ni bilo kandidatov, je povedala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman: "Mi smo že od samega začetka vedeli, da smo že izgubili možnosti glede na popis prebivalstva, tako da v nekaterih krajih sedaj nimamo niti več predstavnika, smo pa tudi izgubili možnost izvolitve sveta, in to v splitsko-dalmatinski županiji, zagrebški in medžimurski županiji."

Največ pripadnikov slovenske narodne skupnosti je sicer volilo občinske svete, najmanj pa županijske.