Vokalna skupina Ajda Umag. Foto: Davor Lonzarič
Vokalna skupina Ajda Umag. Foto: Davor Lonzarič

Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem je tudi v letošnjem letu nadaljevala z uvajanjem slovenskega jezika kot izbirnega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, nam je povedala predsednica zveze, Barbara Riman: "Uspeli smo uvesti slovenski jezik na eni izmed gimnazij na Reki, tako da se sedaj že približujemo tisti idealni situaciji, da imamo vertikalo ... torej, na Reki se lahko sedaj učijo slovenščino v osnovni in srednji šoli, upajmo da kmalu tudi v vrtcu."

V vrtcih in šolah so uspešno izpeljali tudi prvi projekt spoznavanja pravljice Muca copatarica v obeh jezikih, s katerim so okrog 500 otrokom približali slovenski jezik in kulturo. Prav skrb za ohranjanje jezika, tudi z dopolnilnim poukom in poletnimi tečaji, je v ospredju društvenih dejavnosti, ki pa so bile zaradi epidemije že drugo leto okrnjene: "Delovanje slovenskih društev na Hrvaškem je bilo slabše, predvsem zaradi različnih ukrepov. Tu izpostavljam povezovanje s slovenskimi društvi, prehodi meje, pa tudi dejstva, da določene aktivnosti, ki jih društva izvajajo, kot so na primer vaje pevskih zborov ali vaje folklornih, dramskih skupin, ni bilo mogoče izvajati."

V nekaterih društvih so kljub temu uspeli izpeljati nekaj tradicionalnih dogodkov, kot so Dnevi slovenske kulture v Istri, obeležili pa so tudi pomembne jubileje. Med temi dvajset let delovanja društva v Pulju ter deseto obletnico najmlajšega izmed slovenskih društev, Ajde iz Umaga. Na Hrvaškem so pripadniki slovenske narodne skupnosti postali manjšina pred tridesetimi leti. Prihodnje leto bodo znani tudi rezultati zadnjega popisa prebivalstva:
Nismo preveč optimistični, čeprav so bili določeni odzivi s terena predvsem pohvalni, da so se posamezniki lahko sami popisovali. Poudarili so, da so se na ta način morda lažje opredelili, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti. Dejstvo je, če bo število pripadnikov manjše, se bodo nekatere pravice, ki jih trenutno imamo, zmanjšale.

Te se nanašajo na predstavnike ali svete slovenske manjšine na ravni občin, mesta in županij. V prihodnjem letu v Zvezi snujejo še veliko načrtov, ki pa bodo v marsičem odvisni od zdravstvenih razmer in finančne podpore obeh držav.