Gledališče Erkel bo preživelo hladno in samotno zimo, potem ko so se njegovi vodje odločili, da ga zaprejo za nekaj mesecev, namesto da bi plačevali vrtoglave cene komunalnih storitev, ki pritiskajo na podjetja in kulturne ustanove po vsej Evropi. Foto: Wikipedia Commons/Thaler Tamas
Gledališče Erkel bo preživelo hladno in samotno zimo, potem ko so se njegovi vodje odločili, da ga zaprejo za nekaj mesecev, namesto da bi plačevali vrtoglave cene komunalnih storitev, ki pritiskajo na podjetja in kulturne ustanove po vsej Evropi. Foto: Wikipedia Commons/Thaler Tamas

"Morali smo se odločiti, kako lahko prihranimo. Čeprav boli odločitev, da Erkel zapremo za nekaj mesecev, je to povsem racionalno," je dejal direktor državne opere Szilveszter Okovacs. Računi za energijo so se "podražili za osemkrat, včasih desetkrat. Nekaj ​​je bilo treba narediti, ker so navsezadnje plače ljudi ... najpomembnejše," je po pisanju Associated Pressa (AP) še dejal direktor.

Začasno zaprtje gledališča Erkel je le eden od številnih primerov kulturnih ustanov na Madžarskem, ki se borijo za obstanek, saj visoka inflacija, slabitev valute in stroški energije terjajo velik finančni davek. Gre za še en primer težav, ki jih vse bolj doživljajo države po vsej Evropi, s tem ko so cene energije skokovito narasle zaradi ukrepov, povezanih z vojno v Ukrajini, zaradi česar so se morale nekatere tovarne zapreti, zaradi česar je življenje dražje in se še dodatno podžiga strah pred bližajočo se recesijo.

Hiša sodobne umetnosti Trafo je začela delovati v 90. letih preteklega stoletja. Foto: Wikipedia Commons
Hiša sodobne umetnosti Trafo je začela delovati v 90. letih preteklega stoletja. Foto: Wikipedia Commons

Računi poskočili za kar 1000 odstotkov
Madžarska vlada je julija razglasila "energetske izredne razmere" kot odgovor na naraščajoče cene in motnje v dobavi, povezane z ukrajinsko vojno. Država je zmanjšala tudi priljubljen program subvencioniranja komunalnih storitev, zaradi katerega so bili računi Madžarov od leta 2014 med najnižjimi od vseh držav v EU-ju. Posledično so številnim podjetjem in gospodinjstvom računi za zemeljski plin in elektriko iz enega meseca v drugega poskočili za kar 1000 odstotkov.

Da bi zmanjšala porabo energije, je madžarska vlada odredila 25-odstotno zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina v javnih stavbah – vključno s kulturnimi ustanovami – in odredila, da se njihovo ogrevanje vzdržuje na največ 18 stopinjah Celzija.

Zgolj dve tretjini običajnega zimskega programa
Beata Barda
, direktorica Hiše sodobne umetnosti Trafo v Budimpešti, je dejala, da so se računi za elektriko v tej ustanovi od junija povišali za trikrat in da obstaja "dejavnik negotovosti" pri tem, kolikšne račune za plin bodo lahko še prejeli do zime. Da bi zmanjšali stroške, bo uprizoritve doživelo zgolj približno dve tretjini običajnega zimskega programa, izolirali bodo dele stavbe, ki jih ni treba ogrevati, in zmanjšali število vaj, ki zahtevajo polno osvetlitev odra. "Radi bi se izognili zaprtju ali odpovedi nastopov, zato moramo stroške očitno zmanjšati na vse načine," je dejala direktorica.

S skoraj 16-odstotno inflacijo na Madžarskem in nacionalno valuto, ki je dosegla zgodovinsko najnižjo raven v primerjavi z dolarjem in evrom, se tudi gospodinjstva spopadajo z naraščajočimi cenami. To pa je seveda dejstvo, ki bi lahko vplivalo na upad obiska gledališč in posledično spiralo finančnih težav v kulturni industriji, je še dodala Barda. "Tudi naše občinstvo ima denarnice in tudi njihovi stroški so se povečali. Kako sposobni oziroma pripravljeni bodo priti v gledališče? To je res pomembno vprašanje," je sklenila direktorica Trafa.

Pročelje budimpeškega Komičnega gledališča (mad. Vígszínház). Foto: Wikipedia Commons
Pročelje budimpeškega Komičnega gledališča (mad. Vígszínház). Foto: Wikipedia Commons

Nekatere luči ugasnjene tudi med delovnimi dnevi
V velikem Komičnem gledališču v Budimpešti, eni najstarejših gledaliških hiš v prestolnici, luči v okrasnem preddverju stavbe in zavitih hodnikih zaradi varčevanja z energijo ne gorijo niti med delovnimi dnevi. Letni račun za plin je za gledališče s 130 kvadratnimi metri površine z 92 tisoč evrov poskočil na 577 tisočakov, kar je skoraj šestkratno povečanje. "Doslej smo lahko svoje komunalne račune plačali s prodajo vstopnic dveh ali treh ljudi od vsakih 100 gledalcev. Zdaj moramo ceno vstopnice vsake druge osebe preusmeriti k plačilu naših komunalnih storitev," je povedal finančni direktor gledališča Zoltan Madi.

Težave, s katerimi se spopadajo gledališča na Madžarskem, seveda niso omejene samo na prestolnico. Lokalne oblasti po vsej državi so napovedale, da se morajo gledališča, kinematografi, muzeji in druge kulturne ustanove čez zimo zapreti, da jih ne bi prizadeli visoki stroški ogrevanja in elektrike.

Vpliv na duševno stanje ljudi, če so kulturne ustanove zaprte
S poglabljanjem energetske krize bi več madžarskim gledališčem lahko pretilo dokončno zaprtje – nekaj, za kar je režiserka Krisztina Szekely iz Gledališča Katona Jozsef v Budimpešti dejala, da bi nedvomno imelo negativne posledice za kulturno življenje Madžarov. "Verjamem, da bo imelo to pomemben vpliv na duševno stanje družbe, če te ustanove ne delujejo ali niso na voljo v katerem koli mestu ali družbi," je dejala za AP.