Arhiv oddaj

Zadeva: honorarji

10. mar 2015

Prenovljena aplikacija Supervizor, s katero je mogoče med drugim spremljati transakcije med subjekti javnega sektorja in fizičnimi osebami prek avtorskih in podjemnih pogodb, je razkrila, da je bilo v zadnjih 11 letih za to namenjenih 1,27 milijarde evrov neto. Šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar v odstopu je bila na seznamu, za zdaj le izplačil višjih od 200.000 evrov, druga. Na Fakulteti za upravo, kjer je bila tudi dekanja, je v zadnjih 11 letih prejela 636.069 evrov - za predavanja na izrednem študiju, predavanja v tujini ter za svetovalno in raziskovalno delo.

"To niso proračunska sredstva, to so sredstva dobljena na trgu," odgovarja ministrica v odstopu, ki pravi, da ni naredila nič zakonitega, nič. Razmišlja celo o tožbi proti KPK-ju, ki mu ob strani stoji informacijska pooblaščenka, ki je prepričana, da gre za informacije javnega značaja, zato je bila objava upravičena. 

Marsikdo se sprašuje, kaj konkretno je ministrica v odstopu delala, koliko ur ima njen dan oz. kako je ob rednem delu zmogla opraviti še toliko drugega in ali ni zato trpelo njeno osnovno delo, torej kakovostno izobraževanje? Še več jih opozarja na netransparentnost avtorskih pogodb.

Dekanja ljubljanske ekonomske fakultete Metka Tekavčič, ki je prav tako med desetimi največjimi prejemniki avtorskih honorarjev, pravi, da na njihovi fakulteti ni nobenega profesorja ali asistenta, ki v letih, ki so zdaj na rešetu, ne bi dobil ob plači še izplačanega honorarja. "A zaradi meni nerazumljivo postavljenega cenzusa 200.000 evrov smo nekateri razkriti po imenih, drugi pa ne." Kot pravi, na fakulteti spodbujajo svoje profesorje, da sodelujejo s podjetji in da tako pripeljejo projekte in plačila.

V visokošolskem sindikatu Slovenije pa pravijo, da zlorabe omogoča "odločevalska samovolja vrhnjega sloja akademske skupnosti," medtem ko "množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi varčevanja ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih." Na nepravilnosti je v preteklosti že opozarjalo tudi računsko sodišče. Napake so odpravljali, sistem, v katerem so univerze nekakšne države v državi, pa je ostal enak. Zakaj je torej morala Stanka Setnikar Cankar zares odstopiti? Ker je ravnala nezakonito, neetično? Ker bi se zaradi svojih dodatnih zaslužkov težko pogajala s sindikati, seveda predvsem okoli varčevanja? Odgovor, kaj natančno je storila narobe oz. zakaj je premier ocenil, da je treba njen odstop sprejeti, je pomemben za ostale ministre, tudi prvega med njimi, finančnega ministra Mramorja, ki naj bi, ko je bil dekan, prav tako dobro služil z avtorskimi honorarji.

Prav tako še zdaj ne vemo, ali je ministrica v odstopu honorarje dobivala le iz sredstev, pridobljenih na trgu, kot trdi sama, ali tudi iz javnih, kot trdi vodja KPK-ja Boris Štefanec.

Kaj je prav in kaj ne, bomo razčistili v soočenju v četrtek v Tarči, ko bomo v studiu gostili ministrico za šolstvo v odstopu Stanko Setnikar Cankar, predsednika protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika, dekanjo ljubljanske ekonomske fakultete Metko Tekavčič, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, Metko Zorec, eno od učiteljic, ki so na premiera napisale protestno pismo in v njem zapisale, da se poniževanje slovenskih učiteljev stopnjuje, ter predsednika visokošolskega sindikata Marka Marinčiča.