Predstavnica Združenja konzorcij turizem v zidanicah Petra Štukelj je navedla, da sta kar opazni januarski in februarski rasti povpraševanja po tovrstnem počitnikovanju marca in aprila sledila drastičen padec in do 90-odstotna odpoved rezervacij. Šlo je predvsem za tuje goste, ki so pretekla leta prevladovali. Uvedba turističnih bonov je nato zanimanje za tovrstne turistične storitve okrepila, predvsem pri domačih gostih, ki so ob epidemiološki grožnji začeli odkrivati lastno deželo, je pojasnila.
Aprilu, ko so bile njihove zmogljivosti praktično prazne, je maja sledila zložna rast zanimanja domačih gostov. Junijski obisk je bil nato že primerljiv z lanskim, julija oz. zadnji mesec pa so v zidanicah že za približno dve petini presegli primerljivi lanski obisk. Dober obisk si obetajo tudi avgusta in septembra in verjetno še do konca leta.
Delež domačih gostov je bil lani manj kot 25-odstoten, letos pa dosega tri četrtine. Prevlado domačih gostov pričakujejo vse do oktobra, je dodala Štukljeva. Največ zanimanja za večdnevno bivanje v zidanicah sicer opažajo poleti in septembra. Za zdaj lahko nastanijo le posamezne goste ali skupaj po nekaj oseb. Zmogljivosti za obiske večjih skupin pa na pretežno manjših lokacijah, posejanih po vinogradniških območjih Dolenjske, Bele krajine in kozjanskega Obsotelja, še ne premorejo.
Za zdaj imajo na voljo 42 zidanic, 29 na Dolenjskem, osem v Beli krajini in pet v Obsotelju. Skupaj imajo približno 240 ležišč, s katerimi pokrivajo celotno vinorodno deželo Posavje. Pri tovrstnih zmogljivostih zadnja leta opažajo do 10-odstotno letno rast.
Domačnost med odločilnimi za obisk
Med prednostmi turizma v zidanicah je Štukljeva navedla edinstvena doživetja, ki jim "drugje po svetu" ni para: domačnost in gostoljubnost slovenskega podeželja, naravno okolje, mir in sprostitev ter povezanost z območnim tradicionalnim vinogradništvom. Na račun ohranjanja tradicionalnega vinogradništva in turizma v zidanicah bo obstala tudi marsikatera sekiri zapisana trta, je še ponazorila.
Ponudnik tovrstnih storitev na pobočju novomeške Trške gore in lastnik zidanice Martin Hočevar je za STA dejal, da so med razlogi za obisk odločilni mirno naravno okolje, domačnost, domača postrežba, kulinarika in vino. Prav tako je poudaril lepe razglede po okoliški naravi, možnost rekreacije, kolesarstva in pohodništva, predvsem pa privlačnost slovenskega podeželja. Zanimanje za tovrstno ponudbo zadnja leta raste, je še zatrdil Hočevar.
V Pomurju zasedenost skoraj stoodstotna
Čeprav natančnih podatkov ni, prihajajo namreč z zaostankom, tudi Finančna uprava RS ima zadnje za 15. julij, predsednik Pomurske turistične zveze Uroš Kamenšek z gotovostjo trdi, da so tako rekoč vse zmogljivosti zasedene. Gostje so večinoma Slovenci s turističnimi boni, v Pomurje je zašlo le nekaj avtobusov iz Češke in Nemčije.
Daleč največ turističnih bonov v Pomurju so unovčili v občini Moravske Toplice, ki v državnem merilu zaostaja le za Portorožem in Izolo. Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač pravi, da so boni zelo dobra rešitev in da so zdaj lahko zapolnili sobe še tisti, ki so nad dejavnostjo že malo obupali. Konec marca turistov skoraj ni bilo, zdaj pa so gostje zasedli tudi turistične kmetije in apartmaje, tako da je dnevno v občini okoli 1300 turistov. Glavač pa priznava, da je ob plusih zaradi "drugačnih" gostov zaznati tudi kakšen minus in turistično anekdoto.
Prevladuje obisk individualnih gostov
Sprememba populacije obiskovalcev je vidna na eni od najbolj znanih pomurskih in slovenskih turističnih točk – lendavskem Vinariumu. Velikih skupin izletnikov je manj, zato pa prihajajo manjše skupine, družine in posamezniki. Tudi v Gornji Radgoni je opazen predvsem obisk individualnih gostov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje