Otočje La Maddalena slovi po svojih neokrnjenih plažah. Foto: Reuters
Otočje La Maddalena slovi po svojih neokrnjenih plažah. Foto: Reuters
Podjetni šolarji so si zastavili cilj zbrati tri milijone evrov. Foto: Facebook

Kot poroča La Stampa, si osnovnošolci prizadevajo, da bi vsak italijanski otrok doniral 50 centov, kar bi bilo dovolj za nakup otoka, znanega tudi kot "Otok vrtnic", ki bi ga nato preimenovali v "Otok otrok" (Isola dei Ragazzi).

Budelli je nenaseljen otoček med Sardinijo in Korziko, znan po svojih slavnih rožnatih peščenih plažah, je pa že leta jabolko pravdarskih sporov. A potem ko se je premožni tuji bankir nakupu odrekel, so stvari vzeli v roke otroci. Če jim bo načrt uspel, bo italijanska mladina dobila svoj lasten peskovnik sredi Sredozemlja, hkrati pa bi vlada prihranila tri milijone evrov, poroča The Local.

Podjetniškim šolarjem je že uspelo zbrati 75 evrov od 1.500 prebivalcev Mosse. "Zdi se malo, a je prvi korak," so povedali. "Sporočilo, ki ga skušamo poslati, je naslednje: če bi vsi italijanski učenci donirali po pol evra, bi lahko zbrali potrebne tri milijone za naslednjo dražbo, kar pomeni, da ta košček naše dediščine ne bi padel v roke tujcev."

Budelli, katerega prejšnji lastnik je bankrotiral, je že skoraj kupil novozelandski bankir Michael Harte, ki je leta 2013 na dražbi zanj plačal 2,94 milijona evrov. Harte, ki je že leta naravnost zaljubljen v otočje Maddalena, je skrbno preučil tudi okoljevarstveni vidik in podal svoj načrt, po katerem bi bil ekosistem otoka zaščiten. A njegova ponudba je šla v nos lokalnim politikom, ki so vlado pozvali, naj otoški raj ponovno podržavi. Sodišče na Sardiniji je leta 2014 razveljavilo razsodbo, po kateri je bila prodaja omogočena, vlada pa je nato sprejela zakon, po katerem je država lahko kupila otok nazaj.

Od ideje do kampanje
Vlada je Hartu nato povrnila plačan znesek, a se je bankir uspešno pritožil in oktobra lani je italijanska uprava za zaščito narodnih parkov dobila navodilo, naj Hartu ponovno preda otok, bankirju pa dala 60 dni, da plača po svoji prvotni ponudbi. A Harte se je sanjam medtem odrekel. Kot pojasnjuje njegov odvetnik, je bil podjetnik prisiljen odstopiti od dogovora zaradi negotovega statusa otoka in trdovratnega nasprotovanja lokalne skupnosti.

Zamisel za šolsko kampanjo se je porodila prejšnji teden, ko je učiteljica učencem dala nalogo, naj za domače branje preberejo nedeljsko izdajo La Stampe. V oči jim je padla novica o Budelliju, v razredu pa so nato načeli razpravo o bogati zgodovini otočja in tem, kaj ga čaka zdaj.
"Brali smo o poslovnežu, ki ga je skušal kupiti, in na tisti točki nam je padlo na pamet, da bi lahko uresničili sanje, da bi Budelli ostal v javni lasti," je za časopis razložila učenka Francesca Grillo. Ideja je razred izjemno motivirala, po hitri računici pa so v družbenih medijih lansirali kampanjo, imenovano "Non si s-Budelli l’Italia".