Ena najslastnejših znamenitosti Dunaja je sahertorta. Foto: Tina Vovk
Ena najslastnejših znamenitosti Dunaja je sahertorta. Foto: Tina Vovk

Še posebej v predbožičnem času je mesto na bregovih Donave priljubljen turistični cilj. Avstrijsko politično in kulturno središče je bilo med 2. svetovno vojno zelo porušeno, a so ga obnovili. Mesto je ena najčistejših evropskih metropol. Tisti, ki ne uživajo pretirano ob ogledu zgodovinskih znamenitosti, med katere sodijo katedrala svetega Štefana, ki z vrha cerkvenega zvonika omogoča panoramski razgled na mesto, palača Schönbrunn, kjer so prebivali cesarica Marije Terezija in Franz Jožef I. ter njegova Sissi, cesarska palača Hofburg ter številni hrami umetnosti in kulture, se lahko podajo v hotel Sacher na njihovo znamenito torto - za katero se bodo precej načakali v vrsti - ali pa na znamenito Mariahilferstrasse in se predajo nakupovalnim užitkom. A pozor, tisti rek "Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj" velja še danes.
Z Dunajem so močno povezani številni znani Slovenci. V nekdanji prestolnici habsburške monarhije in nato Avstro-Ogrske, katerih del smo bili s številnimu drugimi narodi tudi Slovenci, so med drugimi študirali in delovali jezikoslovec Fran Miklošič, pisatelj Ivan Cankar, fizik Jožef Stefan, arhitekti Maks Fabiani, Jože Plečnik in Boris Podrecca ter škof Jurij Slatkonja, ki je leta 1498 ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov.

T. V.