Lokrum je od obale Dubrovnika oddaljen samo 600 metrov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Lokrum je od obale Dubrovnika oddaljen samo 600 metrov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ostanki starega benediktinskega samostana. Foto: Google Maps
Benediktinci so bili na Lokrumu kar 800 let. Foto: Google Maps
Vrtovi na otoku. Foto: Google Maps
Turisti danes uživajo v naravnih lepotah otoka. Foto: Wikipedia
Pogled z Lokruma na Dubrovnik. Foto: Google Maps
Je bilo lokrumsko prekletstvo posredi tudi pri atentatu na cesarja Franca Ferdinanda in vojvodinjo Sofijo v Sarajevu? Foto: AP

Zgodba Lokruma se začenja leta 1023, ko je v velikem požaru na dan svetega Benedikta zgorela večina lesenih hiš v 600 metrov oddaljenem Dubrovniku, Dubrovčani pa so za rešitev mesta na otoku zgradili samostan svete Marije, ki so jo prevzeli takrat najmočnejši benediktinci. Ti so v samostanu, ki velja za eno prvih ubožnic na svetu, skrbeli za ostarele, reveže in bolnike, v tem času je rešitev na Lokrumu našel celo Rihard Levjesrčni, ki se je vračal s križarskega pohoda v Palestini, njegova ladja pa je v neurju zašla v hude težave.

Dokler so Dubrovčani živeli dobro in imeli dovolj zlata, je vse potekalo gladko, a s koncem 18. stoletja so nastopili težki časi - Dubrovčani so morali Turčiji plačati visok davek za ohranjanje miru, ob tem pa še odobriti Napoleonu posojilo za njegovo vojsko - posojilo, ki ga Francozi nikdar niso odplačali, mesto pa je počasi zapadlo v veliko krizo.

Meniško prekletstvo
V iskanju rešitve Dubrovčani sklenejo Lokrum prodati, s tem pa se morajo po 800 letih tudi benediktinci posloviti od svojega dolgoletnega bivališča. 7. avgusta 1798 po še zadnji večerni maši v cerkvi, oblečeni v črnino, trikrat obredejo otok s svečami in se poslavljajo od njega. Legenda pravi, da pri tem pada vosek s sveč na zemljo, ob molitvi pa menihi izrekajo urok: "Naj bo preklet vsak, ki si prisvoji Lokrum za svoj osebni užitek!"

Pet let pozneje dubrovniške oblasti otok za 60.000 zlatnikov prodajo trojici zasebnikov iz Dubrovnika, mestnim svetnikom Gučetiću, Sorkočeviću in Puciću, s tem pa se začne benediktinsko prekletstvo. Sorkočević skoči z okna svoje palače, Gučetić se utopi v morju nedaleč od Lokruma, Pucić pa se obesi na svojem domu. Otok preide v last bogatega dubrovniškega kapitana Tomašević, a ta popolnoma osiromaši in je prisiljen otok prodati.

Zakleti otok najprej kupi "dr. Jakopović" iz Budimpešte, ki mu je cesar Franc Jožef I. zaupal vodenje nekih svojih poslov. Kmalu odkrijejo, da je "doktor" prevarant in da je v resnici brivec. Otok nasledi njegov nečak, ki pa v hipu, ko krene s čolnom proti Lokrumu, naleti na močan piš vetra, ki ga prevrne, on pa se utopi.

Nesreča cesarjev
Otok nato zase in za svojo lepo, ljubljeno soprogo Carloto kupi brat cesarja Franca Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan. Idila zaljubljencev ne traja dolgo. Prvi zlovešči znak se pojavi v dubrovniškem arboretumu Trsteno, na deblu hrasta, v katerega je nadvojvoda vrezal srce z začetnicama C in M. Ko se nad mestom razbesni poletna nevihta, njena žrtev postane omenjeno drevo, pri čemer srce ostane, začetnici pa skrivnostno izgineta. Kmalu za tem Maksimilijan odpluje v Mehiko, kjer ga razglasijo za cesarja, a tri leta za tem mehiške uporniške sile premagajo cesarsko vojsko, cesarja pa obsodijo na smrt z ustrelitvijo.

Carlota se po moževi usmrtitvi vrne na Lokrum, pri tem komaj preživi brodolom, na koncu pa umre zaradi pljučnice, psihično strta in trpeča za blodnjami.

Od enega misterija do drugega
Naslednja žrtev je bil kralj Ludvik II. Bavarski, ljubimec cesarice Sissi - Elizabete Bavarske, mame avstrijskega nadvojvode in prestolonaslednika Rudolfa, sicer zaročenec Sissijine sestre. Po dopustovanju na Lokrumu je izvedel, da ga je bavarski ministrski svet razglasil za norega in ga vrgel s prestola. Ludvika II. najdejo mrtvega v jezeru ob njegovi posesti, novi lastnik Lokruma pa postane Rudolf. Dubrovniški kronisti trdijo, da se je "zemlja zatresla, morje pa razburkalo", ko je mladi princ stopil na otok, da bi na njem preživel medene tedne s princeso Stephanie Belgijsko.

Rudolfova zgodba se tragično konča leta 1889 v avstrijskem dvorcu Mayerling. Nor od ljubosumja 30-letni Rudolf na postelji, prekriti s cvetjem, ubije svojo ljubico, 17-letno baroneso Marie Vetsera, nato pa še sebe s strelom v glavo. Primer je buril duhove še najmanj sto let in že leta 1959 so forenziki prvič proučili posmrtne ostanke mlade baronese.

Po nekaterih virih naj bi umrla zaradi udarcev, in ne zaradi strelne rane, po drugih naj bi umrla po nesreči, med spontanim splavom, ko pa so njene posmrtne ostanke ponovno pregledali leta 1993, so se bolj nagibali k vbodni rani. Leta 2015 razkrita pisma baronese razkrijejo, da sta mlada ljubimca načrtovala dvojni samomor oz. umor in samomor, ker njune zveze dvor ni odobraval, a tudi to ni utišalo govoric, da naj bi šlo za nekaj bolj zloveščega.

Je prekletstva konec?
A nazaj k Lokrumu - leta 1914 se habsburški prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija se odpravita na letovanje na Lokrum, a se še prej skleneta ustaviti na obisku priključene Bosne. Nadaljevanje zgodbe poznate - v Sarajevu ju namreč pričaka Gavrilo Princip, s tem pa se začne prva svetovna vojna, ki zruši tri cesarstva, avstroogrsko, rusko in turško.

Zadnja lastnica Lokruma je bila habsburška kneginja Windischgrätz, ki je leta 1919 za 11 milijonov dinarjev otok prodala jugoslovanski vladi, s tem pa prekletstva še ni konec - v 30. letih prejšnjega stoletja namreč na Lokrumu izgine celotna družina, leta 2007 pa so v ruševinah benediktinskega samostana z mobitelom posneli nekaj, kar naj bi bil duh.

In danes? Otok je priljubljena izletniška točka, kjer turisti, ki preplavljajo Dubrovnik, uživajo v naravi, zgodovini in - legendah. Je prekletstva le konec?