Gvanči naj bi Kanarske otoke vključno s Tenerifom naselili v drugem ali tretjem tisočletju pred našim štetjem. Foto:
Gvanči naj bi Kanarske otoke vključno s Tenerifom naselili v drugem ali tretjem tisočletju pred našim štetjem. Foto:
Ob morju stoji več spomenikov, ki predstavljajo staroselce Tenerifa.

Po arheoloških raziskavah naj bi staroselci Kanarske otoke naselili v drugem ali prvem tisočletju pred našim štetjem.

Od otoka do otoka so se precej razlikovali, saj med njimi skorajda ni bilo stikov. Ker niso imeli čolnov, niso pluli po morju. Prav zaradi nepoznavanja plovbe je bilo dolgo razširjeno mnenje, da so jih sem naselili Rimljani ali Kartažani. Vendar več okoliščin opozarja na sorodnost z Berberi v severozahodni Afriki, ki so po naselitvi očitno pozabili na umetnost izdelovanja čolnov.

Kolonialna podreditev v 14. stoletju
Staroselsko družbo so sestavljali sužnji, kmetje in rokodelci ter vladajoči sloj. Sužnji so bili večinoma vojni ujetniki. Kmetje so živeli v majhnih skupnostih in skupaj obdelovali zemljo, ki so jo med njih vsako leto delili plemenski vodje. Gvanči so bili stoletja varni pred vdori zavojevalcev. Po ponovnem odkritju Kanarskih otokov v 14. stoletju so se za prevlado sprva borili Španci, Francozi in Portugalci. Izkrcanje tristotih španskih vojakov na Lanzarotu leta 1402 je pomenilo začetek kolonialne podreditve staroselcev.

Takoj po odkritju so število Gvančev ocenili na 70.000, obdobje pokoritve naj bi preživela samo tretjina. Mnoge so prodali kot sužnje ali pa so jih pokončale nalezljive bolezni.