Prenovljeno Alhambro so odprli septembra lani. Foto: Lošinj Hotels
Prenovljeno Alhambro so odprli septembra lani. Foto: Lošinj Hotels
Lošinj počasi dobiva novo podobo. Foto: Lošinj Hotels
Družba Jadranka šteje 700 redno zaposlenih (med sezono se ta številka dvigne na 1.500) in je največji delodajalec na otoku. Zajema vse lošinjske hotele, kampe, trgovino, jahto in vodni park, lani pa je bila izbrana za tretjega najboljšega delodajalca na Hrvaškem. Foto: Lošinj Hotels
Sprejemnica z razgledom. Foto: MMC RTV SLO
Sosednji hotel Bellevue, prav tako petzvezdičen, ki pa ima štirikrat več namestitvenih enot. Foto: MMC RTV SLO
Zasebna plaža je za plačilo na voljo tudi zunanjim gostom. Foto: Lošinj Hotels
V Vili Augusti so ohranili staro stopnišče. Foto: MMC RTV SLO
Vinski masterclass z briško trojico - Marjanom Simčičem, Alešem Kristančičem in Aleksom Simčičem. Foto: MMC RTV SLO
Zelo impresiven je tudi center dobrega počutja z bazenom. Foto: MMC RTV SLO

Na čelu revitalizacije hotelov v petzvezdične butične komplekse je Alhambra, članica lošinjske hotelske skupine Jadranka, ki ga oglašujejo kot najbolj luksuzni hotel severnega Jadrana in v katerega je bilo vloženih okoli 24 milijonov evrov.

Čeprav konkurenco na tem območju vseeno ima (predvsem v butičnih hotelih Opatije, Rovinja in še kaj bi se našlo), pa nam direktor Alhambre zatrjuje, da so oni "povsem unikatni". "To je nacionalni proizvod. Česa takega na Hrvaškem ne poznamo. Morda celo na vsem svetu, bi si drznil trditi," nam je na terasi lani odprtega hotela zagotavljal Robert Betić, ki je Jadranki zvest že 17 let.

V čem je torej Alhambra tako posebna? Njena zgodba spominja na že znane iz bogate zgodovine hotelirstva v tem delu Jadrana – v času Avstro-Ogrske zgrajen impresiven hotel, na idiličnem mestu zaliva Čikat, v blagodejnem kvarnerskem podnebju, ki je bil po koncu tistih zlatih let obsojen na propad, dokler ga ni (tuji) kapital obudil v novo življenje.

Med vojno delno uničen
Današnji kompleks Alhambra zajema poleg izvirnega hotela še staro Vilo Augusto in Vilo Hortensio, pri čemer Alhambro in Avgusto povezuje povsem nov prizidek. Leta 1911 zgrajena Alhambra je bil zadnji hotel, zgrajen v Čikatu, po vzoru španskih vil pa ga je projektiral znani dunajski arhitekt Alfred Keller.

Po prvi svetovni vojni je hotel zamenjal lastnike, med drugo svetovno vojno pa je bila v njem nastanjena nemška vojska, dokler ni bil med bombardiranjem močno poškodovan in oplenjen. Leta 1947 je občina hotel dodelila družbi Jadranka, ki ga je obnovila in leta 1969 tudi rekonstruirala. Leta 1988 bi morali izvesti novo korenito prenovo, a je bilo na izvedbo treba čakati kar 26 let.

2. septembra lani so tako odprli veličasten nov hotel, pri čemer je Alhambra popolna replika izvirnika, moderni prizidek (delo slovenskega podjetja Kolpasan) pa nevsiljivo povezuje trojico avstro-ogrskih vil v celoto. Sob je skupaj 51, od tega 36 luksuznih (35-50 kvadratnih metrov), 15 pa suit (60 kvadratnih metrov), ki so jih poimenovali po uglednih starih lošinjskih družinah in kapitanih.

Vsem trem vilam so skušali povrniti izviren sijaj, pri čemer so se držali izvirne, avstro-ogrske barvne palete, ploščice so replika starih, prav tako preproge, nekaj starega še ohranjenega pohištva je restavriranega, razsvetljava je beneška, iz Murana, porcelan Rosenthalov, tapete italijanske, moderen pridih vsemu skupaj dajejo slike na steklu hrvaškega umetnika Mirka Zubka, italijansko pohištvo znamk Porada in Poltrona Frau ter stoli Philipa Starka, hrvaškega Čuka in bosanske znamke Artisan (ti so iz enega kosa lesa). Tla kopalnic, v katerih je tako masažna kad kot prha, so iz črno-belega marmorja, kozmetika je Salvatore Ferragamo.

Razdvojeni domačini
Prenovljeni sta tudi promenada, ki jo zdaj obroblja futuristična, živo rdeča razsvetljava, in zasebna plaža. Jasno je, da vse skupaj močno razdvaja lošinjsko skupnost – po eni strani se Jadranka hvali, da najema in usposablja prebivalstvo, tudi da bi zadržali mlade na otoku, trudijo se tudi, da bi celotno kulinarično ponudbo zgradili na kakovostnih lokalnih in hrvaških surovinah, po drugi strani pa bi kar nekaj Lošinjcev raje videlo, da bi Čikat ostal "dobri stari Čikat" kot pa luksuzni peskovnik za bogate in slavne.

Za sobo v Alhambri boste namreč v sezoni odšteli okoli 540 evrov na noč, Jadranka gradi na bližnjem Cresu še ekološko golfišče, pri projektiranju katerega sodeluje zvezdnik golfa Ernie Els, na Malem Lošinju novo marino in vodni park, do leta 2018 bi moralo biti prenovljeno in razširjeno letališče na Malem Lošinju, ki bi omogočalo lažjo dostopnost obiskovalcem, "s poudarkom na gostih segmenta 5 zvezdic".

Na naše vprašanje, kdo je bil njihov najbolj znani gost, sicer diplomatsko odgovarjajo, da "je vsak gost zanje poseben in deležen enakega obravnavanja", vseeno pa nam v Augusti pokažejo posebno VIP-recepcijo z dragoceno izvirno preprogo in restavriranim italijanskim lestencem, kjer se lahko tisti gostje, ki si želijo zasebnosti, v miru prijavijo, do sobe pa tudi vodi podzemni hodnik, speljan iz podzemne garaže, kamor vam vaše vozilo zapelje posebno dvigalo.

Personaliziran pristop
Pri Alhambri, eni od samo dveh hrvaških članic skupine "Small luxury hotels" (SLH), prisegajo na t. i. personaliziran pristop, kar pomeni, da se o gostu, njegovih željah in pričakovanjih pozanimajo že pred njegovim prihodom. Ob vhodu ga pričaka pijača dobrodošlice, v sobi iPad in interaktivna televizija, prek katere lahko naročite vse od 24-urne strežbe v sobi do ene izmed petih različnih vrst vzglavnikov, ki jih ponujajo ob antialergijski posteljnini iz brokata in egiptovskega bombaža.

"Mi ne poznamo besede "ne". Vse, kar si gost želi, to dobi," zagotavlja vodja recepcije Ines, ko nas pelje od sobe do sobe. Pod "vse" so mišljeni izleti z jahto in gliserjem na bližnje otoke, panoramski prelet z letalom, zasebni wellness in vadbeni programi, možnost najema celotne vile Auguste, ki jo dobite s kuharjem in butlerjem vred …

Hrvaško osebje, lokalne surovine
Kot poudarja Betić, svoje osebje – v celoti hrvaško – intenzivno usposabljajo in nenehno izobražujejo, tako da pričakujte, da vas bo v vsakem trenutku opazoval najmanj en zaposleni, ki bo samo čakal, da mu pomignete.

Zato je tudi zajtrk v hotelski restavraciji Alfred Keller izključno a la carte, začne se s hrvaško penino, nadaljuje pa praktično z vsem, kar si poželite – od sveže pečenega maslenega peciva z izborom lošinjskih marmelad do jutranjega steaka, od domačih jogurtov do svežih omlet in francoskega opečenca. Za kosilo in večerjo skrbi mladi hrvaški kuharski mojster Melkior Bašić, ki tesno sodeluje z lokalnimi pridelovalci olivnega olja, ovčjega sira, jagnjetine, boškarina, sadja in zelenjave ter ribiči, s čimer želijo podpreti predvsem mala lokalna podjetja, ponujajo pa še pridelke iz širše Hrvaške, kot so paški sir, drniški pršut, suhe mesnine iz Slavonije in Baranje ...

Enološki "masterclassi" kot draž za goste
Vodstvo hotela je vzpostavljanje novega turističnega proizvoda na trgu precej pametno povezalo z vinsko promocijo, saj je znano, da dajejo petični gostje vse večji pomen eno-gastronomski ponudbi butičnih hotelov (in regije same).

V ta namen je Alhambra aprila, maja in junija za sedmo silo in stranke gostila nekatera največja in najprivlačnejša imena, ki jih hrani v svoji vinski kleti z 250 etiketami – od svetovnih najboljših vin Opus One iz Kalifornije in italijanske Sassiccaie do slovenskih "vinskih rock zvezdnikov", kot so hrvaški mediji napovedovali zadnji majski konec tedna z briško "sveto trojico": Aleša Kristančiča (Movia)-Marjana Simčiča-Aleksa Simčiča (Edija Simčiča). In skoraj bi rekli, da je bilo obvladovanje in "časovni menedžment" karizmatičnih, nepredvidljivih in hiperaktivnih slovenskih vinarjev edini trenutek, ko se je zdelo, da uhajajo Alhambrinemu natreniranemu osebju stvari rahlo izpod nadzora.

Klimatsko zdravilišče
Razume se, da je nekaj posebnega tudi Alhambrin center dobrega počutja, v katerem najdemo telovadnico, bazen z morsko vodo, savne, "emocionalne prhe" različnih barv in arom, ležalnike, ki se prilagajajo temperaturi telesa, izvajajo terapijo z glasbo, kromoterapijo, na voljo so specialisti, (naravna) kozmetika je britanska (Elemis) in lošinjska (Mirta), čisto pravo spa kliniko pa imajo v sosednjem, modernejšem in precej večjem hotelu Bellevue.

Sicer pa Betić poudarja tudi okolje, v katerem lahko uspeva njegov petzvezdični hotel – plaž, zalivov in borovih gozdičkov je le na Hrvaškem na pretek, nima pa vsako letovišče takega podnebja, kot ga ima Veli Lošinj, ki je bil leta 1892 celo razglašen za klimatsko zdravilišče. "Takega podnebja ni nikjer – uspevajo limone, pomaranče, kivi – to na drugih otokih ne uspeva. Temperature se nikdar ne spustijo do ničle. Tu so že v času Avstro-Ogrske izvedli testiranje zraka za astmatike – in dokazali, da po 1-2 tednih zaznavajo precejšnje izboljšave pulmološkega stanja," nam razlaga Alhambrin direktor.

Ruski kapital
Ob tem pove, da prihajajo k njim gostje z vsega sveta, od Američanov do Indijcev, od Maltežanov do, jasno, Slovencev, ki so predstavljali največji delež prvomajskih gostov. In tu so seveda tudi Rusi.

Čeprav se Betić spretno izvija našemu vprašanju o vlagateljih v Alhambro, pa ni nobena skrivnost, da je skupina Jadranka v lasti zagrebškega podjetja Beta Ulaganja, lastnik tega pa je rusko podjetje za upravljanje naložbenih skladov UK Promsvyaz. Rusi tudi sicer serijsko kupujejo lošinjske nepremičnine, njihov kapital pa omogoča lošinjsko usmeritev v čedalje bolj elitne vode, s katerimi želijo na Lošinju parirati Dubrovniku.