Pogled na veličastno mošejo sultana Ahmeda. Foto: EPA
Pogled na veličastno mošejo sultana Ahmeda. Foto: EPA
Špela Grošelj pred vhodom na kampus Univerze v Carigradu. Foto: Špela Grošelj
Izvirno ime: Türkiye Cumhuriyeti
Lokacija: med JV Evropo in zahodno Azijo
Ureditev: parlamentarna republika
Vodstvo: predsednik Recep Tayyip Erdogan
Površina: 783,562 km2
Prestolnica: Ankara
Število prebivalcev: 76.667.864
Sestava prebivalstva: Turki (90 %), Kurdi (7 %), Arabci, Grki, Armenci ...
Glavne turistične točke: Carigrad, Kapadokija, turška riviera
Časovni pas: UTC+2
Potem, ko je Špela Carigrad prvič obiskala leta 2009, se je naslednja leta vračala na dve poletni šoli turškega jezika in mladinske izmenjave. Septembra lani se je v mesto tudi preselila potem, ko je dobila štipendijo turške vlade za doktorski študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Istanbulu. Foto: EPA
Turški čaj je veliko bolj priljubljen kot turška kava. Foto: Špela Grošelj
V javnosti so močno odmevali protesti, ki so se začeli lani. Foto: EPA
Pogled na Evropski del mesta s stolpnicami v ozadju. Foto: Špela Grošelj
Bi pravo turško kavo? Foto: EPA
Domačini gredo radi na pečene ribe. Foto: EPA
Pravi turški kebab iz Adane. Foto: Špela Grošelj
Turčija je med popotniki že vrsto let zelo priljubljena destinacija. Foto: EPA
Pogled na Bospor s kompleksa mošeje Süleymaniye. Foto: Špela Grošelj
Notranjost Modre mošeje. Foto: Špela Grošelj
Ostanki mestnega obzidja in vrtovi v starem obrambnem jarku. Foto: Špela Grošelj
Carigrajski utrip. Foto: EPA

med Evropo in Azijo, dobila štipendije za doktorski študij umetnostne zgodovine.

Po letu dni življenja v Turčiji se ima Ljubljančanka, ki je na Filozofski fakulteti diplomirala iz španskega jezika in umetnostne zgodovine, že skoraj za pravo domačinko, ki uživa v vsem, kar ponuja naglo spreminjajoče se 14-milijonsko velemesto - raznolikih četrtih, odlični hrani, romantičnih razgledih in živahnem nočnem življenju.

O svojih izkušnjah, pa naj si gre za to, kje dobite najboljšo baklavo ali pa kako je videti študij na carigrajski univerzi, piše Špela tudi blog.

V rubriki GLEJ GA, SLOVEN'C! predstavljamo Slovence, ki so se iz različnih razlogov odločili preseliti v tujino - eni zaradi službe, drugi zaradi ljubezni, spet tretji zaradi nemirnega duha. Je življenje v tujini lepše? Ali kaj pogrešajo Slovenijo? V čem se njihova nova domovina razlikuje od matične? Če ste med njimi tudi vi in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z našimi bralci, nam pišite na naslov slovencivtujini@rtvslo.si.

Carigrad ostaja eno turistično najprivlačnejših mest v tistem delu, ki ga letno obišče več kot 11 milijonov tujih obiskovalcev. Se pa v zadnjem času družbenopolitične spremembe v mestu, kjer so zlasti lani potekali veliki in odmevni protesti, nedvomno poznajo.

Prvotni povod protestov v parku Gezi je bila radikalna urbanizacija okoli trga Taksim in popolna pozidava Gezija, edine zelene točke v središču mesta, a so se sprevrgli v širše demonstracije, povezane tudi z avtokratsko vladavino premierja (in zdajšnjega predsednika) Tayyipa Erdogana.

O tem, kako spreminjanje Turčije vpliva na življenje Carigrajčanov, pa tudi o številnih drugih temah, pa v spodnjem intervjuju.


V zadnjem času se veliko bere o gentrifikaciji Carigrada, o izginjanju pristnih sosesk … mar pravi Carigrad res izginja?
Zaradi študija sem videla veliko starih fotografij mesta in zdi se mi, da je najlepši, stari Carigrad pravzaprav že izginil. V preteklosti se je veliko gradilo, preurejalo, širilo, danes pa se mi zdi, da se gradi še več. In gradijo zelo hitro! Praktično v nekaj mesecih lahko postavijo novo stavbo. V zadnjih letih gradijo tudi vedno več stolpnic, ki spreminjajo podobo mesta. Carigrad leži na potresnem območju in v preteklosti so potresi že uničili celotna mesta v njegovi bližini. Ljudi skrbi potresna (ne)varnost, izginjanje zelenih površin v središču mesta in pa poseganje v zelene površine zunaj mesta. Vlada se je odločila rušiti potresno nevarne stavbe, zato predvidevam, da se bo kmalu gradilo na vsakem koraku.

Carigrad kljub obračanju Turčije v konservativnejšo smer še vedno velja za precej liberalno mesto. Kako se tamkajšnje prebivalstvo spopada z Erdoganovo vladavino?

Zdi se mi, da je Carigrad še vedno pretežno liberalno mesto. Kljub vsemu pa je težko govoriti o celotnem Carigradu, raje govorim o posameznih soseskah. Razlike med njimi so ogromne in so vidne predvsem v predvolilnem obdobju. Trenutno se mi ne zdi, da Erdoğanova vlada močno vpliva na vsakdanjik Carigrajčanov, morda je ta vpliv še skrit pod površjem ali pa ga (še) ni. Po drugi strani pa nekateri menijo, da je njegova vlada bolj pravična do vernih muslimanov, še posebej žensk, ki so v javnosti zakrite, saj je pred leti dovolil, da se zakrivajo tudi študentke na javnih univerzah, pred dvema letoma pa je še spremenil zakon, ki je prepovedoval zakrivanje javnih uslužbenk.

Kako vi od blizu opažate družbenopolitične spremembe v Turčiji? Gre država v smer zapiranja?
V državi je še vedno veliko tujcev, ki tu živijo, in pa turistov, ki se radi vračajo v Turčijo, zato mislim, da te spremembe še ne vplivajo tako zelo na sam način življenja v Turčiji, so pa zagotovo vidnejše zunanjim opazovalcem ali pa na politični ravni. Trenutno se mi ne zdi, da se Turčija zapira, morda gre le v smer večjega povezovanja z muslimanskimi državami oz. muslimanskimi brati, kot jih rad imenuje predsednik.

Ste se udeležili ali videli od blizu katerega izmed protestov v parku Gezi/trgu Taksim?
V Turčijo sem prišla, ko so se protesti uradno končali. Moram pa povedati, da je bilo v zadnjem letu veliko protestov in, čeprav niso bili neposredno povezani s parkom Gezi, so se na neki točki vedno nekako povezali s parkom Gezi. Precej velika in boleča sta bila protesta, ki sta se zgodila ob smrti fantov, ki sta bila poškodovana v dogodkih, povezanih s parkom Gezi. Sama sem se nehote znašla v protestu ob 1. maju, saj je potekal praktično pred pragom mojega stanovanja.

Kako vi občutite razpetost mesta med Evropo in Azijo?
Mesto na dveh celinah, most med Evropo in Azijo in podobne oznake so slej ko prej le romantična ideja in pa dober zaščitni znak Carigrada. Razpetost je bolj geografska, vsaj tako jo vidim jaz. Razen tega, da prebivalci azijskega dela mesta, pravijo, da živijo "na drugi strani", nekih velikih razlik ni. Bolj kot evropski in azijski del se med seboj razlikujejo mestne četrti. Tu so razlike gromozanske, kot dan in noč, izjemno bogastvo in velika revščina. Zgodba, ki jo najbrž poznajo vsa milijonska mesta.

Glede na stanje, v katerem je EU, kakšno je trenutno mnenje tamkajšnje javnosti do vstopa Turčije v Unijo?

Turki si že tako dolgo želijo vstopiti v EU, da nisem prepričana, če si državljani tega res še želijo. Predvsem mladi si želijo lažjih in krajših postopkov za pridobitev turističnega vizuma in potni list EU-ja bi jim to omogočil.

Turčija je tako rekoč na pragu trenutno največje fronte z Islamsko državo (IS). Se čuti napetost? Je slišati v javnosti kakšne debate o izbiranju strani, o krmarjenju med Scilo in Karibdo (Kurdi in IS-jem)?
Kurdsko vprašanje je bilo vedno občutljiva tematika. Carigrad je od sirske meje oddaljen skoraj 900 kilometrov, zato napetosti ni čutiti. Pred dobrim mesecem je bilo nekaj protestov v kurdskih četrtih Carigrada in pa uvedena policijska ura v mestih s pretežno kurdskim prebivalstvom. Trenutno se stanje zdi stabilno, seveda pa polemika v zvezi s Kurdi in IS-jem še ni končana. Turke oziroma muslimane bolj moti to, da se IS povezuje z islamsko vero.

Katere tri skrite bisere Carigrada obiskovalec, ki si želi kaj več od Hagie Sofie in tržnice, ne bi smel nikakor zamuditi?
Morda sprehod po starih soseskah, kot sta Fener in Balat. Ali pa sprehod ob starem (zahodnem) obzidju Konstantinopla, saj so se do danes ohranila številna stara mestna vrata. Presenetljivo tudi predel tik za obzidjem še ni na gosto pozidan. Če se odpravite stran od turističnih predelov, kot je na primer Sultanahmet, lahko Carigrad preseneti skoraj na vsakem koraku.

Kaj pa kakšne nanavadne znamenitosti? Ste že bili, recimo, v Muzeju nedolžnosti, zasnovanem po romanu morda najslavnejšega meščana Orhana Pamuka?
Muzej nedolžnosti sem obiskala in ga priporočam vsem, ki so prebrali Pamukovo knjigo. Muzej igrač je še eden izmed malo drugačnih muzejev in pa muzej turškega pevca Barişa Mança.

Kaj se vam zdi, da je tisto najboljše, kar lahko ponudi življenje v Turčiji?
Turčija je ogromna, tu živi veliko ljudi različnih narodnosti, zato je življenje tu zelo razgibano in raznoliko. Spoznaš lahko ljudi z vsega sveta, kar je velika prednost. Vedno se nekaj dogaja, nikoli ti ni dolgčas. Menim, da Turčija lahko veliko ponudi, ampak se moraš prilagoditi drugačnemu načinu dela in življenja ter spoznati njihov način mišljenja, da sploh lahko deluješ v takem okolju.

Kje pa vidite največje slabosti življenja v Turčiji, v Carigradu? Če so.
Zagotovo velika gneča in katastrofalni prometni zamaški. Premalo zelenja in poleti težave z vodo.

Kaj je trenutno najbolj "in" med mladimi Carigrajčani? Katera četrt najbolj živi, kje so najboljši lokali in zabave?
Skoraj vsak predel ima svoje lokale. Kam se odpraviš, je odvisno od stanja na tvojem računu, saj so vstopnine in alkohol v nočnih klubih zelo drage. Taksim in ulica Istiklal ali pa malo bolj eliten Bebek in Moda so zagotovo najbolj znani med ljubitelji nočnega življenja.

Če bi mi morali priporočiti najboljši lokal za zajtrk, kosilo in večerjo, kam naj grem?
Zajtrk je najpomembnejši, in to zelo obilen obrok v Turčiji, zato je "zajtrkovalnic" veliko. Ob koncih tedna se zajtrkuje šele okoli poldneva, zato kosijo le redko. Morda lahko zajtrkujemo v Beşiktaşu na t. i. "Zajtrkovalni ulici". Na večerjo pa se lahko odpravimo na azijsko stran in si privoščimo Iskender kebap. Za sladico pa na baklavo v restavracijo Gülluoğlu v Karaköyju.

Kje se da v Carigradu še dobiti pravo turško kavo, in ne italijanskega espressa oz. turistične ponudbe. Kateri lokal priporočate?
Najtežje je dobiti dober italijanski espresso. Sama turško kavo rada spijem v parku Gülhane. Turška kava se dobi skoraj povsod, v nekaterih lokalih jo celo skuhajo na tradicionalen način, to je na vročem pesku.

Ste kdaj poskusili njihovo specialiteto kokoreč (mesni nadev iz drobovine jagenjčkov in kozličkov), za katero Turki v šali pravijo, da če bodo na koncu vendarle pred vrati Evrope, jih samo zaradi tega ne bodo spustili v EU, sami pa se tudi ne mislijo odreči tradicionalnim specialitetam.
Kokoreča nisem poskusila, je pa zelo priljubljena oblika hitre hrane. Bolj kot kokoreč se mi zdi poseben şırdan.

Se vidite ostati v Carigradu več let, si tu ustvariti družino?
O tem še ne razmišljam. Čakajo me še približno tri leta študija. V tem času se lahko zgodi marsikaj.

Kam radi odhajate za konec tedna, kam na dopust?
Konce tedna preživljam v parku ali pa odkrivam nove dele mesta ali pa se odpravim na Prinčeve otoke. Počitnice pogosto preživim v Sloveniji.

O Turkih kroži kar nekaj stereotipov in znano je, da radi pogledajo za Zahodnjakinjami. Kako je biti dekle z Zahoda med turškimi moškimi v vsakdanjem življenju?

Ta stereotip je gotovo resničen. Nekje sem prebrala smešen komentar, da je tako, ker so že osmanski sultani imeli radi tujke in imajo tako ljubezen do tujk Turki v krvi. Na srečo nisem blondinka in na ulici večinoma govorim turško, zato večjih težav nimam.

Carigrajčani so znani romantiki in v mestu je kar nekaj točk, kamor hodijo pari. Kateri je vaš najljubši?
Pojem romantike je zagotovo povezan z Bosporjem. Pari hodijo predvsem v lokale ali na kraje, ki imajo lep razled na Bospor. Veliko zarok je sklenjenih prav na ladjah sredi Bosporja. Meni osebno je še vedno ljubši stari del mesta, ulice okoli Hagie Sofije in Grand Bazaarja, ampak še preden jih zasedejo množice turistov.

Letos so po nekaj letih le povezali Carigrad z Ankaro s hitrim vlakom, a le do obrobja Carigrada. Tudi Marmarajski projekt, opevan kot turška 'svilna pot, še
kar ni dokončan. Kako je s temi prometnimi povezavami? Kaj se dogaja z gradnjo?
Povezave se izboljšujejo. Metro in tramvaj sta zagotovo dobri rešitvi ob prometnih konicah. Najbolj opevan del Marmaraja, to je podvodni del med Evropo in Azijo, je bil odprt ob 90. obletnici Republike Turčije. V zadnjem letu so odprli oziroma podaljšali 2 ali 3 nove metrojske proge, ki olajšujejo promet potnikov, še posebej ob prometnih konicah. Po reklamni kampanji sodeč, se bo večina projektov končala šele leta 2019 in do takrat naj bi zgradili še več kot 600 kilometrov metrojskih prog.

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka? Kanlıca.

Najbolj tipičen spominek?

Baklava, lokum in šal.
Tradicionalno rivalstvoGrki in Armenci.
Cena kave/piva v lokalu? Cena kave od 5 TL in piva od 10TL naprej.
Najslavnejši državljan? Mustafa Kemal Atatürk
Tipična hrana in pijača?

Kebap in ajran (ayran)

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne?

Kadijo kot Turki.

Najbolj znan slovenski proizvod? Ga ni.
Najkoristnejša beseda?Tamam (okej).
O čem se trenutno največ govori? O Aksarayu (novi predsedniški palači).
Najbolj tipično ime in priimek?

Ahmet Öztürk

Izvirno ime: Türkiye Cumhuriyeti
Lokacija: med JV Evropo in zahodno Azijo
Ureditev: parlamentarna republika
Vodstvo: predsednik Recep Tayyip Erdogan
Površina: 783,562 km2
Prestolnica: Ankara
Število prebivalcev: 76.667.864
Sestava prebivalstva: Turki (90 %), Kurdi (7 %), Arabci, Grki, Armenci ...
Glavne turistične točke: Carigrad, Kapadokija, turška riviera
Časovni pas: UTC+2