Dubrovnik je postal tudi obvezna točka poletnih počitnic številnih znanih osebnosti, ki pridejo tja pokazat svoje jahte. Foto: EPA
Dubrovnik je postal tudi obvezna točka poletnih počitnic številnih znanih osebnosti, ki pridejo tja pokazat svoje jahte. Foto: EPA
false
V mestu se izmenjujejo ladje za križarjenje in luksuzne jahte. Foto: EPA
false
Zakonca Baletić. Foto: Osebni arhiv Tanje Baletić Cizej

V letošnji sezoni, ki je še vedno v velikem zamahu, se je število turistov povečalo za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo rekordno. S turističnimi ladjami - križarkami v enem dnevu mesto obišče tudi do 18.000 gostov, kar povzroča ohromitev življenja domačinom.

Dubrovnik z odlično turistično sezono
Pet sezon je snemalna ekipa Igre prestolov vsak september zasedla staro mestno jedro Dubrovnika, letos pa se je njihovo gostovanje v tem južnodalmatinskem mestu končalo. Foto: GOT Walking Tour
false
Turistična ponudba na glavni ulici v mestu Stradunu je iz leta v leto bolj dodelana. A tudi draga. Foto: Reuters
false
Eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu so Dubrovniške poletne igre. Foto: Facebook stran festivala

Kot predstavnica slovenske turistične agencije je leta 1997 obiskovala slovenske goste v hotelih v mestu in jih vodila na izlete po južni Dalmaciji, potem pa spoznala bodočega moža Tončija, ki je, kot pravi Tanja, tako kot sama velik ljubitelj kulturno-glasbene dediščine. Čisto brez težav ni šlo. "Kot mešani zakonski par sva se srečevala z različnimi birokratskimi težavami, ki pa sva jih z dobro voljo vselej odpravila," priznava Tanja in dodaja, da sta ponosna starša treh otrok, ki tekoče govorijo oba jezika.

Velikih težav z vklopom v življenje meščanov ni imela, prav nasprotno, je zelo dejavna meščanka. "Kot ljubiteljica kulturne dediščine sem se zelo dobro ujela s prebivalci. Kot likovna ustvarjalka in kulturna animatorka sodelujem z različnimi kulturnimi ustanovami, že nekaj let pa sem tudi predsednica Slovenskega kulturnega društva Lipa, ki je bilo ustanovljeno 2001. leta in šteje okoli 80 članov." Podobno kot v številnih drugih slovenskih društvih na Hrvaškem je njihova glavna naloga negovanje slovenskega jezika s kulturnimi prireditvami in dejavnostmi v lokalni skupnosti. "Naše društvo v Dubrovniku je enakopravni član Evropskega doma Dubrovnik in skupaj z njimi sodelujemo v različnih projektih. Zdaj septembra bomo ob dnevu evropskih jezikov izvedli tudi tridnevni brezplačni tečaj slovenskega jezika za vse znanja željne someščane," pove ponosno.

Slovencev v Dubrovniku je kar nekaj, kot pravi sogovornica, pa se je v zadnjem desetletju na območju Dubrovniško-neretvanske županije njihovo število še povečalo za kakšen odstotek. "Razlog je verjetno ekonomskega značaja ali pa ljubezen."

V mesto prihajajo turistične ladje druga za drugo
Dubrovnik ima vodilno vlogo na hrvaški turistični sceni, letošnje poletje pa je zaradi lepega vremena v ta biser Jadrana pripeljalo še več gostov kot lani. "V letošnji sezoni, ki je še vedno v velikem zamahu, se je število turistov povečalo za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo rekordno. S turističnimi ladjami - križarkami v enem dnevu mesto obišče tudi do 18.000 gostov, kar povzroča ohromitev življenja domačinom."

Mesto je postalo prava filmska destinacija
Na vprašanje, kako domačini gledajo na številne turiste, predvsem tiste petične, pa odgovarja, da največkrat za njihov obisk izvedo kar iz medijev, saj jih ob množici turistov sploh ne opazijo. Dubrovnik je v zadnjih letih postal tudi zelo privlačna filmska destinacija, tam so več let zapored snemali tudi Igro prestolov, kot dodaja Tanja, pa so mesto obiskali tudi indijski in korejski filmarji. "V letošnji turistični sezoni se je povečal obisk ljubiteljev tujih filmskih nanizank in trgovci so videli v tem novo tržno priložnost in z novimi spominki razširili ponudbo nizkocenovnih in ne ravno izvirnih spominkov," opaža sogovornica, mesto pa je imelo koristi že ob samem snemanju, saj so v mesto prišle številčne ekipe. "Snemanja so v zimskem in pomladanskem času ob zelo dobri organizaciji filmskih ekip in ne vplivajo preveč na življenje v mestu."

Ker se turizem in z njim povezane dejavnosti v mestu iz leta v leto krepijo, je mesto privlačno tudi za delavce iz drugih predelov Hrvaške, kjer so gospodarske razmere veliko slabše. Zelo veliko delovne sile je, kot pojasnjuje sogovornica, prišlo iz Slavonije, kjer ni tako velikih možnosti za zaslužek.

Če je mesto od aprila do oktobra v znamenju številnih turistov z vsega sveta, pa je podoba mesta v zimskih mesecih precej drugačna. "Ob koncu sezone v novembru se mesto počasi stiša in se zavije v jesensko deževje. Južni in vlažni veter nam povzroča glavobole, na katere pa ob obilici dela hitro pozabimo," pravi Tanja.

Obiski Slovenije so rezervirani za "športanje"
Čeprav se je na življenje v Dubrovniku popolnoma navadila in v njem uživa, pa se z družino zelo rada odpravi na obisk v Slovenijo. "Naša družina se večkrat letno odpelje v deželo na sončni strani Alp, kjer vsi "športajo" in tudi mi se radi preizkusimo v kolesarjenju in pohodništvu. Čeprav vonj po hmelju avgusta v spodnji Savinjski dolini ni več tako intenziven, pa vendarle svojih rodnih logov ne pozabiš kar tako. Srce je prešerno ob pogledu na eno od najlepših ledeniških dolin - Logarsko dolino," razkrije veliko ljubezen do domačih krajev. "Saj nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč zato, ker je njegova."

Podobno kot drugje po Hrvaški so tudi v Dubrovniku, kjer zaradi lege mesta ni ravno veliko možnosti za šport, od sobote dalje vse oči usmerjene v košarkarsko reprezentanco, ki se na domačih tleh bojujei za čim boljšo uvrstitev na evropskem prvenstvu. "V Dubrovniku še vedno plavamo v toplem morju, seveda pa z enim očesom spremljamo evropsko prvenstvo, kjer sta v reprezentanci dva Dubrovničana," še pravi sogovornica.

IZ PRVE ROKE (tokrat malo drugače).
"Dragi bralec, nekaj koristnih nasvetov: če te bo pot zanesla na naš Stradun, glej da boš kavo pil v kakšni vzporedni ulici, kjer bo stala manj kot 3 evre.
Ne pozabi ob kavi naročiti radenske, kajti za slovensko znamko mineralne vode še vedno vsi vedo.
V pravi domači konobi naroči pol litre bevande in sveže sardele ali girice.
Ko stopiš v stik z domačinom, ki ga kličejo po imenu Orsat, glej, da si na strani Hajduka in Juga.
Po kozarčku ali dveh se poslovi "Živio, sveti Vlaho" (zavetnik mesta, sv. Blaž).
Ko greš proti domu, ne pozabi svoji ženi kupiti izvirnega spominka - "konavoske rečine" (uhani).
Zapoj si pesem Tereze Kesovije (rojena Dubrovničanka) ali pesem Dubrovačkih trubadurjev in dan bo lepši.

V letošnji sezoni, ki je še vedno v velikem zamahu, se je število turistov povečalo za 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo rekordno. S turističnimi ladjami - križarkami v enem dnevu mesto obišče tudi do 18.000 gostov, kar povzroča ohromitev življenja domačinom.

Dubrovnik z odlično turistično sezono