Michelin je nov vodnik za evropske prestolnice predstavil ta teden v Budimpešti. Foto: Reuters
Michelin je nov vodnik za evropske prestolnice predstavil ta teden v Budimpešti. Foto: Reuters
Restavracija Onyx je ta teden kot prva madžarska restavracija dobila dve zvezdici. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Hrvati imajo od letos tri restavracije z Michelinovo zvezdico - Monte v Rovinju, 360 v Dubrovniku in Pelegrini v Šibeniku. Na sliki Rudolf Štefan iz Pelegrinija na podelitvi v Budimpešti. Foto: Pelegrini
Ana Roš iz Hiše Franko je bila ta mesec ambasadorka velikega kulinaričnega kongresa Chef's Stage, ki ga je v Šibeniku organiziral Rudolf Štefan iz restavracije Pelegrini. Foto: Chef's Stage
V Pelegriniju chef Štefan ustvarja tradicionalne jedi iz Šibenika in zaledja, ki jih povzdigne na michelinsko raven. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Vsekakor za to ne gre kriviti prenizke ravni slovenskih restavracij, saj velja splošno uveljavljeno mnenje stroke, da so vsaj tri restavracije pri nas take, ki brez težav zadostujejo merilom. Vsaj.

Na prvem mestu je tu vsekakor Hiša Franko, sicer 69. restavracija sveta po izboru 50 Best Restaurants, v kateri ustvarja Ana Roš, še aktualna najboljša kuharska mojstrica na svetu po istem izboru.

Kar zadeva druge, je stvar debate, ponekod imajo težave s konstantnostjo in natančnostjo, drugje s strežnim osebjem, spet pri tretjih morda Michelinovim ocenjevalcem ne bi ustrezal ambient, a v konkurenci za najmanj eno zvezdico so vsekakor restavracije Strelec, JB, Atelje (vse Ljubljana), Gostišče Grič (Horjul), Gostilna pr' Lojzetu (Zemono), Hiša Denk (Zgornja Kungota) in Ošterija Debeluh (Brežice).

Kje so ocenjevalci?
Da naj bi Michelinovi ocenjevalci zdaj končno prišli v Slovenijo, se je šušljalo že lansko pomlad po diplomatskih prizadevanjih predvsem Roševe, ki je pristojnim organom v Sloveniji predala vse ustrezne stike.

Da bi projekt startal, sta bila nato zadolžena predvsem Slovenska turistična organizacija in ministrstvo za gospodarstvo, ki bi moralo, po vzoru Hrvatov, v Pariz nakazati določeno vsoto, ki bi Sloveniji odprla vrata.

Omenjena vsota je razmeroma visoka (govorimo o dobrih 100.000 evrih), ne pa spet tako visoka, da je ne bi mogli najti v proračunu, katerega velik del naj bi namenjali prav kulinaričnemu in butičnemu turizmu.

Kje točno se je zalomilo, ni povsem jasno - nekateri pravijo, da Slovenija ni bila pripravljena plačati tako visokega zneska, drugi, da zadeva še vedno "poteka".

Edini v regiji brez zvezdic
Kakor koli že, dejstvo je, da je Slovenija trenutno edina država v regiji, ki nima omembe v Michelinu. Italija ima, jasno, zvezdic malo morje, Avstrija ima 20 restavracij z michelinkami, Budimpešta jih ima štiri, Hrvaška pa ima po lanski premieri v vodniku od letos tri restavracije z zvezdico.

Nekateri menijo, da je težava v premajhnem trgu, a ta argument ne zdrži popolnoma, saj bi lahko pri Michelinu za Slovenijo izdali samo spletni vodnik, kot so to lani storili za Hrvaško, poleg tega pa je država turistično dovolj zanimiva.

Hrvati: Krivično, da je Slovenija prezrta
A, kot piše tudi hrvaški kulinarični portal Kult plave kamenice, Michelin pač sodi med tiste organizacije, ki so izrazito podvržene lobiranju, kar se v praksi kaže, da zvezdico včasih dobi tudi še neodprta restavracija ali pa Michelin zavzame Tajsko, potem ko mu pristojno ministrstvo izplača več milijonov evrov za to.

Plava kamenica ob tem spomni tudi na lansko "butasto in nestrokovno" razporeditev priporočil za hrvaške restavracije, pri čemer so v Michelin vključili nekatere restavracije, ki so se celo že zaprle, ali pa take, ki jih hrvaški recenzenti sploh ne jemljejo resno.

Zamujena priložnost
"Michelinovega pariškega sedeža očitno nihče ni dovolj pogosto bombardiral z informacijami o slovenski gastronomski sceni, ki je, naj poudarimo, v marsičem naprednejša in bolj sofisticirana od hrvaške, nima pa niti ene zvezdice, medtem ko ima Hrvaška tri, prihodnje leto pa verjetno še kako več," navaja portal, ki slovensko kulinarično prizorišče označuje za enega najvznemirljivejših v Evropi.

"Zdi se, da je slovenska vlada zamudila priložnost za angažma Michelina, kot je to pred tremi leti, ko so inšpektorji prvič prišli na Hrvaško, storila naša vlada. Zdaj prihajajo redno, proti letnemu plačilu, ki ga Michelinu izplačuje država," še piše portal, ki ob tem poudarja, da se je operacija izkazala za izjemno uspešno, saj so Michelinove zvezdice vseeno najmočnejše orožje za promocijo hrvaške gastronomije. Dve od treh restavracij z zvezdico sta namreč že polno zasedeni do konca jeseni.

Brez zvezdic več svobode
Kot smo že pisali na MMC-ju, Michelinove zvezdice, jasno, niso nikakršno brezpogojno zagotovilo za kakovost. In v številnih primerih so lahko celo breme za kuharje in restavracije, ki so z njimi podvrženi izjemnim pritiskom in nenehnemu strahu pred inšpektorji.

Kot je ob novi košarici Michelina dejala Roševa, "danes nekateri najboljši kuharski mojstri sveta svoje zvezdice vračajo". "Nam jih ni treba vračati, ker jih nimamo, imamo pa brez njih svobodo za lastno ustvarjalnost in svet brez pravil."

Vse to je res in Roševi se z njenim statusom za goste ni treba več boriti, Hiša Franko pa je tudi brez zvezdic zasedena do konca leta.

Je pa nesporno tudi to, da bi zvezdice samodejno Slovenijo vpisale na gastronomski zemljevid sveta, restavracijam prinesle zahtevnejše goste z globljim žepom, v državo pa pripeljale kulinarične turiste, ki so se izkazali za tisti segment, ki običajno zapravlja največ. In prav to pa je navsezadnje cilj vsake države, ki se označuje za butično, ne množično destinacijo.