Pepel pokojnika se zmeša s cementom in oblikuje skulpture, ki sestavljajo del grebena Neptune. Foto: AP
Pepel pokojnika se zmeša s cementom in oblikuje skulpture, ki sestavljajo del grebena Neptune. Foto: AP
Pogrebna slovesnost poteka na morju. Foto: AP

Ideja za Neptune oz. Atlantis, kot je tudi znan, se je porodila v glavi potapljača Garyja Levina, za izvedbo pa je zaslužna umetnica Kim Brandell.

Levin si je zamislil prostrano podvodno žarno pokopališče na globini 12 metrov v sklopu umetnega grebena, ki trenutno meri 0,2 hektara, končna površina pa naj bi znašala kar 6,5 hektara, s čimer bi bil Neptune največji umetni greben na svetu.

Neptune se je po številnih zapletih, vključno z dovoljenji, odprl leta 2007. Po obsežni oceni stanja in dolgotrajnem postopku pridobivanja dovoljenj je projekt dobil zeleno luč, ena od zahtev pri gradnji pa je bila, da se greben zgradi tako, da bi zdržal tudi najhujši orkan zadnjih sto let.

A med samim postopkom pridobivanja dovoljenj je po Floridi pustošil Andrew, orkan 5. kategorije, tako da so morali greben na novo skonstruirati.

Podvodno mesto duhov
Pokopališče je pravzaprav nekakšno mesto duhov v malem, s podvodnimi cestami, ki vodijo do osrednjega prostora s klopmi in kipi.

Neptune je namenjen pokopom na morju, v prvi fazi pa lahko sprejme 850 posmrtnih ostankov, a končni cilj je več kot 125.000.

Čeprav se o pokopališču v medijih pogosto piše kot o podvodnem mavzoleju ali podvodnem pokopališču, tehnično greben ne izpolnjuje meril ne za eno ne za drugo, ampak je njegov uradni naziv upepelitveno spominsko obeležje.

Pokop poteka tako, da upepeljene ostanke zmešajo s cementom in oblikujejo najrazličnejše skulpture, od levov do okrašenih stebrov, ki jih umestijo v to podvodno mesto kot del grebena, ob skulpturi pa dodajo nagrobno ploščo.

Greben s pokopališčem vred je bil sicer zasnovan kot dom morskega življa in tudi kot potapljaška destinacija. Neptune lahko obišče vsak – bodisi s svojim čolnom bodisi v sklopu organizirane potapljaške ture.