Predlogi

Odbojka
Hokej
Tenis

Rezultati iskanja

Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.

Kje je Jan? - Arhiv

Konec dober, vse dobro. Nazaj v realnosti.

Ljubljanska avtobusna postaja je še vedno videti kot tista v Prištini.

Jan Konečnik: Takšna pot te zagotovo spremeni

V MMC-jevi spletni klepetalnici se nam je pridružil Jan Konečnik, avtor popotniškega dnevnika Kje je Jan?. Z vami je delil izkušnje z enoletnega potovanja po svetu.

Na poti proti Sloveniji, na poti domov

Bele sipine kenijske obale je bičal veter. Sedel sem na pesku in gledal v svetlomoder horizont. Koliko dežel je še tam za obzorjem, koliko krajev raziskati, koliko ljudi spoznati?! Preveč, verjetno.

Sloni, žirafe, levi, nosorogi ... V rezervatih Maasai Mara in Nakuru

Iz vode na mirni reki sta naenkrat skočili dve ogromni živali, odprli velika gobca s čekanoma in se začeli boriti! Voda je pljuskala vsepovsod! Povodni konj lahko tehta tudi dve toni, celo več.

Med Afričani, ki se še niso otresli bele preteklosti

Z nočnim avtobusom sem se vrnil v Kampalo. Tokrat ni nič pihalo skozi okna, a je bilo v vsaki vrsti pet sedežev in tako vse skupaj daleč od udobja.

V Ugandi, na sledi gorskim gorilam

Majhna gorila, stara kakšni dve leti, je pricapljala do mojih nog. Klečal sem. Zvedavo je gledala vse, ki smo jo opazovali. Nato je položila svojo majhno roko na mojo nogo.

Po Mumbaju z Ašvarjo, debi v Bollywoodu in pristanek v Afriki

Stari sikh je gledal levo in desno po cesti ter zmajeval z glavo. Zapeljal je k robu, k parkirani rikši in odprl okno. " Prijatelj, kje je policijska postaja v Khervadiju, veš?" je vprašal šoferja.

Polja smrti, nočni avtobus v Bangkok in zanikrni Bombaj

Zarjavela postelja, pod njo tla polna starih madežev krvi in človeškega blata, ki ga ljudje v hudih mukah niso zmogli zadržati.

S poprove plantaže na otoke, ki jih bodo kmalu pokupili Kitajci

"Ti veš kaj o popru?" sem vprašal Claire, Angležinjo, ki je ležala na pogradu nasproti mojega: "Ne? Jaz tudi ne. Greš zraven na plantažo?"

Pri Lojzetu in Sokei. Uh, in ja, za mano je 5.000 kilometrov!

"Zakaj pa potrebujete takšne velike nože?" je vprašal policist na letališču, ko sta se na rentgenu pokazali dve skorajda sekiri.

Prijazni Kambodžani, kmerski imperij in pretep

"Boš poskusil kuhane kravje možgane?" je vprašal Pichey in me povabil, naj prisedem k njemu in prijateljem, saj sem bil za mizo kot po navadi sam.

Kambodža, zadnja motoristična etapa

Mehanik št. 13 je bil mojster; mlad fant, a z dobro glavo, se je videlo.

Na otoku Don Det. Sproščeno.

Večerilo se je že, ko sem pripeljal do reke. Brodar se je s svojim plovilom iz dveh podolgovatih čolnov, na katera je prečno navezal lesene deske, ravno bližal brežini.

Z vietnamske obale čez mejo v južni Laos

Praznik dela sem preživel tako, kot se za brezposelnega človeka spodobi. V Hoj Anu na plaži.

Po poti strica Hoja

Ho Ši Minhova cesta je verjetno ena najboljših poti za motoriste. Dokaj dober asfalt, izjemna narava, malo vasi.

Otok, nov uplinjač, zelena lestev in vietnamske karaoke

Spet pri mehaniku. V Olginem 150-kubičnem agregatu je nekaj precej šklopotalo in zdelo se mi je, da bi to bilo dobro popraviti v Hanoju, kjer imajo nadomestne dele za vse vrste motorjev.

Na Olgi med riževimi polji severnega Vietnama

Parkiram, pogledam pod motor. Nekaj teče. Jeb...mater! Dam na prst in povonjam. Bencin je, okej, samo da ni olje.

Južna Koreja in dobro jutro, Vietnam!

"Kakšen vizum za Vietnam?" sem začudeno in s kepo v grlu zrl v punco za prijavnim okencem na seulskem letališču. "Ja, potrebujete pismo, potrdilo, da boste vizum prevzeli na letališču v Vietnamu."

Japonska duša

Japonska družba je zanimiva kombinacija med modernim in tradicijo, med poduhovljenostjo in izkrivljenostjo, individualnim in skupinskim.

Noro mesto

Zadnjik, možgani in črevo, sem s prstom pokazal na jedilnem listu ulične gostilne v starem delu Šinjukuja, tokijskega predela, kamor pridejo domačini po službi na pivo in prigrizek. "Biru?"

1 2 3