Tiskani vodniki - bolj ali manj samo za enkratno uporabo? Foto: Reuters
Tiskani vodniki - bolj ali manj samo za enkratno uporabo? Foto: Reuters
Lonely Planet je v 40 letih obstoja obdelal že skoraj vse, tudi še tako odročne destinacije. Foto: Lonely Planet
Nepogrešljivi spremljevalec naših popotovanj. Foto: EPA

BBC je v štirih letih za nakup najslavnejšega in največjega založnika popotniških vodnikov plačal kar 130,2 milijona funtov, zdaj pa ga je prodal za 51 milijonov. "Poslovno prestrukturiranje", so odločitev za prodajo pojasnili pri britanski javni radiotelevizijski hiši.

Toda kot piše Guardian, je resnica bližje temu, da so tiskani popotniški vodniki - "kot papirnata opeka, ki jo vlečeš po Indiji, da si z njo nazadnje obrišeš rit v Goi" -, preprosto že odcveteli. Guardian v svojem članku sicer dopušča možnost, da bodo vodniki preživeli v svoji digitalni obliki, a tudi to ni nujno, saj da celoten format že kar nekaj časa deluje zelo zastarelo, kot nekakšen "ostanek pretekle dobe pred TripAdvisorjem, couchsurferskimi stranmi in blogosfero".

Številni, zlasti tisti bolj tehnološko vešči, tiskanih vodnikov ne bodo kaj dosti pogrešali, se pa bomo mnogi z nostalgijo spominjali prelistavanj vodnikov na dolgih letalskih poletih, vožnjah z vlakom ali s trajektom do naše končne destinacije. Vodniki Lonely Planeta niso le bogata zbirka podatkov o vsem: od podnebnih razmer in hrane do prenočišč in turističnih znamenitosti, pač pa so pogosto tudi prav zabavno branje, v pisanje katerega so avtorji vložili veliko truda in domiselnosti.

Pomanjkljivosti vodnikov
Je pa tudi res, da so bili - zlasti v zgodnjejših letih svojega obstoja (Lonely Planet je bil ustanovljen leta 1972) - ti vodniki nemalokrat pomanjkljivi. Da je bilo o manj znanih področjih zapisanega malo ali skoraj nič, nekatere fascinantne kraje pa še zdaj odpravijo zgolj s stavkom, spet za druge pa uporabljajo olepšave, ki se nato v praksi izkažejo kot veliko razočaranje. Danes so vodniki precej bolj izpopolnjeni, kar zna biti tudi pomanjkljivost, saj so ti bogati opisi razvrednotili veliko tistih popotniških biserov, na katere so poprej povsem po naključju naleteli popotniki.

Lonely Planet in podobni vodniki so koristili tudi lokalnim gospodarstvom - številni so obogateli prav s pomočjo priporočil v teh vodnikih, od domačih agencij do prodajalnic s palačnikami. Številni so z navalom turistov izgubili tudi del svojega čara.
Zemljevidi v vodnikih so danes slabša različica zemljevidov Google Earth, fotografij je bore malo (ali pa ne povedo kaj dosti), tisti seznami "top krajev, ki jih ne smete spregledati", pa so navadno s turisti in turističnimi avtobusi obljudene znamenitosti, t. i. "turistične pasti", ki se jim alternativnejši in zahtevnejši potniki raje izognejo v širokem loku.
Poleg tega pa se stvari, cene in ponudba danes spreminjajo tako hitro, da se tiskani vodniki nemalokrat izkažejo za ne najboljšo naložbo, njihov rok uporabe je kratek, saj jih stalno doplnjujejo, in dejstvo je, da z razlogom veliko turistov svoj vodnik po koncu potovanja pusti kar v zadnjem hostlu.