Brda so vinski turizem razvila verjetno najbolje od vseh slovenskih vinorodnih dežel. Foto: MMC RTV SLO
Brda so vinski turizem razvila verjetno najbolje od vseh slovenskih vinorodnih dežel. Foto: MMC RTV SLO
Goveja juha z razgledom na vinske stojnice. Foto: MMC RTV SLO
V kleti Aleksa Klinca, katerega naravna oranžna vina so prejšnji mesec povsem navdušile Američane in Francoze. Foto: MMC RTV SLO
Za popestritev festivala so poskrbele Tince. Foto: MMC RTV SLO
Organizatorji so letos ponovno ubrali uspešen koncept, ko so prvi dan za vstopnino zaračunali 45 evrov, pripeljali vrhunske gostince, s tem pa dvignili nivo festivala. Foto: MMC RTV SLO

Brda so tako med tujci postala sinonim za odlična slovenska vina, ostale vinske pokrajine, ki nimajo nujno slabših vin, pa včasih kar malo zavistno pogledujejo na zahod, kjer so spretni Brici postavili svojo vinsko zgodbo, ime Brd in Slovenije pa ponesli v svet.

Eden od dogodkov, kjer se lahko vinarji (pa tudi drugii gostinci) najbolje predstavijo, je festival Brda in vino, ki poteka vsak zadnji konec tedna v aprilu. Na dvodnevni festival, genialno umeščen v stare uličice in trge vzorno obnovljenega srednjeveškega Šmartnega, vinski entuziasti zadnja leta romajo naravnost z izolskega festivala oranžnih vin, tako da je potrebno kar nekaj kondicije, da preživiš naporen konec tedna.

Če je izolski festival s svojo Manziolijevo palačo za odtenek formalnejši dogodek, ki privablja tudi veliko tujih poznavalcev, pa so Brda in vino bolj sproščena različica, kjer imajo vinarji in gostinci svoje degustacije razpostavljene pod arkadami, ob odprtih ognjiščih in med starimi briškimi hišami, obiskovalce pa zabavajo poulični glasbeniki in Tince, skupina upokojenk, ki je sklenila tretje življenjsko obdobje popestriti s plesom, v soboto pa so s svojimi opravami zdaj čistilk, zdaj svingerk predstavljale slikovito popestritev dogodka.

Vsi največji
V Šmartnem so se zbrali skoraj vsi največji iz Brd, od zvezdniških Movie, Marjana Simčiča in Ščurka do manjših vinarjev iz najslavnejšega vinorodnega okoliša pri nas – in to z obeh strani meje. V soboto so se jim pridružili še gostinci, ki so skrbeli za podlago dobro razpoloženih obiskovalcev – Hiša Marica je rezala svoj pršut in mortadelo, Korsič je cvrl bezgove cvete in delil pomladne vlivance z dimljeno skuto, v črni kuhinji so pripravili "žmohten" kmečki obrok z govejo žup'co, kokošjim mesom v solati in kokoško v omaki, gostilna Pr' Andreju pa se je hvalila, da pripravi take vampe, da gredo v slast še tistim, ki vampov ne marajo.

V malce višje kulinarične sfere smo zapluli z JB-jem, ki je zavzemal prominentno mesto ob vhodu, skupaj s svojim "zetom" Juretom Štekarjem, ekovinarjem, katerega rose Eros se je fino podal z Bratovževo sipino rižoto s kremo iz zelene. Dve ulici niže, pod Bosejevim nagrajenim oljčnim oljem ter tisoč in eno domiselno marmelado Hiše Kikrca, sta se bok ob boku predstavili restavraciji dveh briških butičnih hotelov – San Martin je stregel brancinov tatarec s špargljevim karpačem, Gredič pa s sladoledom bakalarja in napihnjenimi testeninami.

Festivalska pokrajina
Za krožnik dneva je poskrbela združena ekipa Fonde in Gostilne na Gradu – mojster Damjan Fink je file brancina pripravil na lešo, zraven pa postregel zeleno omako, majonezo in ocvrt kruh. Bi pa preživeli brez stojnice ljubljanskega Curry Lifa, ki nekako ni sodil v celotni koncept propagiranja lokalnega – za razliko od vrtečega, kadečega se pujsa, ki ga je žarmojster obračal na glavnem trgu.

Dvodnevni festival Brda in vino je sicer zgolj eden v vrsti kulinaričnih festivalov, ki so v tistih koncih že tradicionalno izjemno obiskani. Konec tedna si v Brdih komaj dobil prosto posteljo, kar nekaj obiskovalcev pa je festival združilo s turo po kleteh tega ali onega vinarja.

Brici imajo sicer tudi obiskom po kleteh namenjen svoj praznik – Dnevi odprtih kleti Brda (6. in 7. junij), 8. in 9. maja bo v Višnjeviku praznik oljčnega olja in rebule, od 12. do 14. junija praznik češenj, konec avgusta Sanje v Medani, novembra pa, jasno, martinovanje.

Slovenska Toskana
Nekateri se sicer zmrdujejo nad nazivom Brda – slovenska Toskana, a pokrajina je s svojimi grički, vinogradi in starimi vasicami še najbliže temu, kar je Toskana – vsaj nekoč, preden so se nanjo zgrnile trume turistov – bila.

Brda so kljub izjemni priljubljenosti in svojemu slovesu "komercialnih mojstrov" za tujce še vedno pravi skriti biser Evrope in ko popoldne sediš na Klinčevi terasi ob kozarcu oranžnega gardelina ali pa zvečer zreš z na novo zasajenih Brandulinovih vinogradov z razgledom daleč na italijansko stran, ti je jasno, zakaj je to "terra magica", kot pokrajino opeva težko pričakovani dokumentarni film z istim naslovom, posvečen briškim vinarjem, ki naj bi premiero ugledal 15. maja.