Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 75 glasov Ocenite to novico!
Četrta epizoda se poglablja v korupcijo v perutninski industriji. Foto: Netflix
Vseh šest epizod bo Netflix objavil 5. januarja. Foto: Netflix
Vprašanje kitajskega česna in kateri česen je sploh še slovenski, se pojavlja tudi pri nas. Foto: Reuters
V epizodi "Cod Is Dead" (Polenovka je mrtva) serija raziskuje, kaj se je zgodilo, ko je ameriška vlada v želji, da bi preprečila izropanje morja, zaostrila zakone o ribolovu. Lastniki največjih ribiških flot so zakon izkoristili za konsolidacijo in so na tisoče malih ribičev spremenili v poceni delovno silo, prekomerni ribolov se je nadaljeval, nastalo pa je novo tržišče za množično kriminalno izkoriščanje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Gnilo" - Netflixov šokantni dokumentarec o prevarah s hrano

Pod drobnogled postavljeno vse od medu do perutnine
26. december 2017 ob 10:16
New York - MMC RTV SLO

Nobena skrivnost ni, da ima industrija hrane temno plat. Pri Netflixu so to temo obdelali s šestimi epizodami dokumentarne serije Rotten (Gnilo), ki po napovedniku sodeč bolj spominja na srhljivko.

"Prehrambna industrija je na popolnem udaru. Kriza je globalna," slišimo v uvodnih kadrih napovednika dramatični glas pripovedovalca. "Naša telesa zavračajo hrano, ki jo jemo, a niti strokovnjaki v resnici ne vedo, kaj se dogaja."

Kot so sporočili iz Netflixa, serija Gnilo hrano obravnava tako kot popolni zločin, pri čemer se poglobi globoko v podzemlje proizvodnje hrane in razkrije korupcijo, razsežnost problematike zavržene hrane in preteče nevarnosti naših vsakodnevnih prehranjevalnih navad.

"V svetu, kjer so velike globalne dobavne verige vse bolj prepletene in konsolidirane, se ta serija začenja na vašem krožniku ... in sledi denarju do šokantnih posledic - zavedno ali nezavedno izzvanih regulacij, inovacij in čiste lakomnosti," še napovedujejo serijo, ki jo bodo na tem ponudniku spletnih vsebin premierno objavili 5. januarja.

Ekipa, ki stoji za Gnilim, je Zero Point Zero, produkcijska hiša, ki se je podpisala tudi pod take kulinarične TV-uspešnice, kot so The Mind of a Chef, Parts Unknown Anthonyja Bourdaina in Bourdainova nova dokumentarna serija Wasted!.

6 epizod - 6 perečih problemov:


1. "Lawyers, Guns and Honey" -
med
2. "The Peanut Problem" -
oreščki in alergije na hrano
3. "Garlic Breath"
- (kitajski) česen
4. "Big Bird" -
perutnina
5. "Milk Money" -
mleko
6. "Cod is Dead" -
ribiška industrija in industrija morske hrane


Za uvod afera z medom

Na kratko bi lahko rekli, da Gnilo obravnava perečo temo korupcije v prehrambni industriji, pri čemer je vsaka epizoda posvečena ločeni surovini oz. industriji.

Tako je v prvi, naslovljeni "Lawyers, Guns and Honey" (Odvetniki, orožje in med), pozornost uperjena v "globalni medarski posel" in najbolj razvpito afero z medom (t. i. Honeygate), ko sta dva največja ameriška proizvajalca nezakonito uvažala kitajski med, poln antibiotikov in aditivov, ter ga prodajala kot vrhunski ekološki ameriški med.

Dvojica je zaslužila na milijarde dolarjev, ker je ameriška vlada v poskusu, da bi preprečila množični uvoz slabega kitajskega medu dvignila carine, s tem pa so se skokovito zvišale cene ameriškega medu. S "pranjem medu" ("honey laundering") - tihotapljenjem poceni kitajskega medu, polnega kemikalij, - so bogateli tako umazani ameriški proizvajalci kot Kitajci, ki sicer svojega medu niso mogli prodati na niti enem urejenem trgu.

Kitajski ali domači česen?
V ostalih epizodah, ki se lotevajo alergij na hrano, uvažanja kitajskega česna (pereča tema tudi pri nas), perutninske industrije, mlečne industrije in ribiške industrije, nam dokumentarec predstavi grozljive razmere, v katerih delajo delavci, množično izkoriščanje domače delovne sile in vseprisotnega izigravanja kupca, ki mu zaradi vsemogočnega dolarja prodajajo vse bolj toksične in rakotvorne izdelke.

"Lokalna proizvodnja in kmetijstvo izginjata, kakšna hrana bo prišla do vas, pa določajo profitne marže," sporoča Gnilo. Avtorji serije opozarjajo, da smo prav mi, na milijone neozaveščenih potrošnikov, glavni podporniki in sostorilci teh umazanih poslov.

Če jeste, vas tema mora zanimati
In glede na to, da se vse bolj zavedamo, da je pomembno, kaj zaužijemo, da je eko in domače postalo pravi trend, da se (v teoriji) zavedamo pomena sledljivosti in da smo vse bolj dovzetni do opozoril glede prevar s hrano, bi morala Netflixova serija naleteti na veliko posluha.

Sploh ker zdaj radi dajemo neke pavšalne ocene, kako je neka poljščina gensko spremenjena in kako je določena surovina rakotvorna, ne da bi v resnici poznali ozadje in razsežnost korupcije v prehranski industriji. In ta je zaskrbljujoče velika.

Ali, kot še pravijo v napovedniku: "Če jeste hrano, je to tema, ki vas mora zanimati."

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
Nikolaj
# 26.12.2017 ob 11:05
In prav zato je bila prodaja Mercatorja velika napaka, saj je na policah vedno manj slovenske hrane. Seveda tudi slovenska hrana ni nedolžna, vendar pa je nedvomno, da je manj špricana kot npr. kitajska, transporta pa pri slovenski hrani praktično (manj transporta- manj špricanja).
Javna skrivnost je, da Agrokor meso uvaža in ga transportira na mercatorjeve police.

Nekoč je bila Slovenija 80% samozadostna, danes cca 30% do 40% .
Osnovna dolžnost slovenske vlade bi bila :
- da sprejme ukrepe za povečanje slovenske pridelave
- da okrepi inšpekcijo in onemogoči uvoz strupene hrane iz tujine.
Nikolaj
# 26.12.2017 ob 11:08
Pa še to:
Status slovenskega mesa ima lahko le tisto meso, ko se žival skoti v Sloveniji.
Predpise bo potrebno sprremeniti.
Hohštaplerija
# 26.12.2017 ob 10:37
Kaj? Mislite, da tu pa pri/predelovalce skrbi za vašo dobrobit pri uživanju hrane?
Wasabi
# 26.12.2017 ob 10:55
Nas bolj skrbi, kdaj bodo trgovine odprte kot pa, kaj nam v resnici prodajajo. Abladamo!
Gepard007
# 26.12.2017 ob 12:04
Najbolj se lahko zanesem samo na to kar sam pridelam...
tron
# 26.12.2017 ob 11:21
@Nikolaj

Se strinjam.
Za moje pojme to sodi pod suvereno državo. Včasih smo proslavljali odprtje prve slovenske hranilnice, banke, pošte, danes pa se ploska, ko se to vse prodaja?
tron
# 26.12.2017 ob 10:58
Tudi naš med v trgovinah je mešanica glukoznega sirupa in pripravkov, aditivov, ojačevalcev okusa, po mojem, če vsebuje 20% medu je veliko zraven pa še mešajo tujega.
Po čem to sklepam? Poglejte samo zaloge po trgovinah, ni šans, da naši pridelovalci pridelajo tako velike zaloge, vsaka trgovina ima polne police ( non stop).
Kupujte domači med, vse ostalo so neke mešanice z malo dejanskega medu.
oleander
# 26.12.2017 ob 12:08
Zakaj nam potem nacionalni medij prodaja bučke, ko v povezavi z rakom vztrajno navajajo, da je rak zgolj posledica dolgoživosti oz. višje starosti? Na uradnem vladnem spletišču Velike Britanije za pomoč obolelim za rakom in njihovim svojcem se da prebrati, da so odločilni vplivi iz okolja (kemija v hrani, onesnaženost zraka in vode). Pri nas seveda ne.

Če pogledamo hrano, ki je v prodaji na policah s tako imenovano eko hrano, tudi tu trgovci zavajajo ljudi, recimo tisto z oznako "Bio zone", živila se prodajajo v rjavih papirnatih vrečkah in imajo označbo o ekološki pridelavi. Pira je recimo pridelana v Nemčiji, zmleta na Nizozemskem, ni pa znano, kjer je bila pakirana. Na embalaži pa lahko beremo, da je izdelek slovenski, čeprav ga podjetje samo distribuira in prodaja v Sloveniji. Tu gre tudi za kršenje zakonodaje, ne samo za zavajanje. Prav bi bilo, da bi deklaracija vsebovala vse navedbe: kje je bila hrana pridelana, kjer je bila predelana v moko, kje je bila embalirana in distribuirana. S tem bi upoštevali zakonodajno definicijo prehranske verige. Podobno je z mokami nekaterih drugih podjetij, npr. Mlin Rangus na mokah nima navedeno, kje je bila pira pridelana.
Tega je v Sloveniji kolikor hočeš. Tudi zato kupujem samo še pri ekološkem kmetu, v sezoni pa tudi vrtnarim.

Po drugi plati pa je treba povedati, da sta Francija in Italija prehitevata evropsko zakonodajo na področju hrane, npr. Italija ima pravila o označevanju porekla osnovnih surovin in mesto embaliranja za mlečne izdelke, Francija je v popolno sledljivost vključila tudi mesne izdelke (poreklo svinine v klobasah, na primer). Kakor berem, se s tako ureditvijo strinjajo tudi združenja pridelovalcev in predelovalcev.

Saj je treba poskrbeti za čebele, svetovni dan čebel je nekaj dobrega, ampak vtis imam, da se v Sloveniji premalo naredi za sledljivost hrane in za promoviranje zdravega prehranjevanja.
Zdravstva ne plačujemo zato, da bi krpali, kar je mogoče preprečiti. Bolezen je na koncu koncev za družbo najdražja varianta.
SKEpsiS
# 26.12.2017 ob 11:05
"Avtorji serije opozarjajo, da smo prav mi, na milijone neozaveščenih potrošnikov, glavni podporniki in sostorilci teh umazanih poslov." Res? Kdo od politikov in državnih institucij dandanes posluša narod? Ali pa prodajalke, ki na moje neodobravanje kitajskih in zahtevanje domače hrane, čudno gledajo in mislijo, da sem nek nacionalist.
presenečen
# 26.12.2017 ob 11:28
"Naša telesa zavračajo hrano, ki jo jemo, a niti strokovnjaki v resnici ne vedo, kaj se dogaja."

Več krat preseženi Antibiotiki v Madžarski in Italjanski perutnini..
firtoh
# 26.12.2017 ob 12:43
Pred leti sem gledal dokumentarec kruh naš vsakdanji in potem sva teden dni doma z ženo pekla kruh in jedla hrano z vrta.Potem pa sva se vdala v usodo.Kupujeva na tržnici in pri mesarju,vendar čisto neoporečne hrane najbrž ne jeva.
el CARTEL
# 26.12.2017 ob 12:19
"Lokalna proizvodnja in kmetijstvo izginjata, kakšna hrana bo prišla do vas, pa določajo profitne marže,"

pa saj je to vedno bil cilj globalizacije,
uničiti domače, da lahko uvozimo tuje - pa kaj če je polno aditivo in antibiotikov, važno je da je cenejše.
adnan1984
# 26.12.2017 ob 10:53
Js sam vem, da se v Sloveniji hrana nenormalno draža. Pa čedalje slabše kvalitete je.
Se pa zaradi vse večjih cen tak noben ne bo zbuno;kaj čmo!
pepar
# 26.12.2017 ob 15:53
Da je problem s škodljivo hrano v večmiljonskem mestu še razumem,da pa je problem z vsaj do neke mere zdravo hrano v državici,ki bi se lahko sama prehranjevala,to pa je problem v prodanih dušah naše politične elite.
aci7
# 26.12.2017 ob 14:41
Če jem banane, jih samo iz domačega vrta!
lmatjaž
# 26.12.2017 ob 13:22
Ozavescanje ljudi je ključnega pomena.

Problem je v tem, da tudi kriminalne korporacije ''Ozavescajo''ljudi z lažnimi kampanjami in studijami.
liliputput
# 26.12.2017 ob 18:59
Ali kot je izrekel poglavar indijanskega plemena Cree:

Šele, ko bo posekano poslednje drevo,
šele, ko bo zastrupljena poslednja reka,
šele, ko bo ujeta zadnja riba,

šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.
Miham
# 26.12.2017 ob 12:44
in nasi Bruseljski gospodarji bodo uvedli razne sporazume pod mizo skrito ocem javnosti, da bomo uvazali amerisko podstandardno hrano, in si na koncu lahko privoscili le to...
HOR
# 26.12.2017 ob 18:21
...V februarski (2014) prilogi Dela za »starejšo populacijo«, PLUS 50, nas je gospa Marjeta Šoštarič seznanila z nenavadnim dejstvom, da so trije slovenski evro-poslanci, ggg Peterle, Kacin in Vajgl, glasovali v korist (vse)mogočne mednarodne korporacije MONSANTO, ki je zahtevala, da na medu ni oznake, iz katere dežele ali pokrajine prihaja in da se v njemu mogoče nahaja cvetni prah gensko spremenjenih rastlin (GSO)...
LINK ali
www.rtvslo.si/blog/emil-milan/genetsko-spremenjeni-g-peterle/89710
Bethtempet3
# 26.12.2017 ob 15:07
moja žene tudi redno sega le po domači banani
21.12.2012
# 26.12.2017 ob 12:22
denar okuži vse ... zakaj bi bilo s hrano kaj drugače?
Olorin
# 26.12.2017 ob 22:59
@mcsb4
"Med je itak zgodba zase. Na etiketi Točenega cvetličnega medu piše:
"Poreklo: mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU."
Ta informacija je zame čisto brezvezna in služi samemu sebi, ne pa potrošniku..."

To zagotovo ni res. Ta informacija nikakor ni brezvezna, sporoca ti namrec, da taksnega medu ne kupuj.
mcsb4
# 26.12.2017 ob 20:47
Med je itak zgodba zase. Na etiketi Točenega cvetličnega medu piše:
"Poreklo: mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU."
Ta informacija je zame čisto brezvezna in služi samemu sebi, ne pa potrošniku...
copcop
# 26.12.2017 ob 11:06
Vse je dobro, če je le poceni in v akciji.
tupamaross
# 26.12.2017 ob 16:01
Pred leti sem gledal ameriški resnični film, kar je posnela
skrita kamera, kaj vse počnejo z hrano kuharji, natakarji, ki
pljuvajo v porcije tik, preden jih servirajo gostu, nekateri so
lulali v kavo, čaj...

Od takrat resnično hodim le v zasebne gostilne,kjer skoraj
pred mojimi očmi kuhajo...
tupamaross
# 26.12.2017 ob 17:33
Zdi se, da bo Trump čisto vso hrano, ki ni čisto ameriška,
razglasil za gnilo in strupeno.

Sem pa mnenja, da je večina ameriške hrane gnila in strupena.
truthwins
# 26.12.2017 ob 16:55
Denar je izvor vsega zla.
Tudi to je zapisano v Božji Besedi; in seveda resnično, kot vse ostalo v njej.
1970b
# 26.12.2017 ob 12:27
Hrana je izjemno kompleksen sistem saj se tu prepletajo agronomija,mikrobiologija, biotehnologija, medicina,kemija,fiziologija in nenazadnje psihologija.

Zanimivo je, da imamo o tako kompleksni problematiki tako izdelana stališča. Ali res dobro razumemo vse do česar se opredeljujemo?
Lešnik
# 27.12.2017 ob 08:28
Bethtempet3
# 26.12.2017 ob 15:07

moja žene tudi redno sega le po domači banani


Tudi te se lahko >prenaje<, potem bo segla po sosedovi kumari.
SF-SN
# 26.12.2017 ob 19:07
@Hohštaplerija
Kaj? Mislite, da tu pa pri/predelovalce skrbi za vašo dobrobit pri uživanju hrane?

Ne jih ne.
Samo so v to prisiljeni zaradi ogromno regulative v EU.
Regulative ki je vedno bolj ogrožena zaradi trgovinskih dogovorov z Kanado in ZDA ter pritiska lobistov
oleander
# 26.12.2017 ob 19:01
ko bodo spet volitve, bi se spodobilo, da nacionalka v nakupovalni seznam vprasanj za kandidate uvrsti tudi direktno vprasanje, zakaj so glasovali, kakor so in kako kanijo glasovati o teh receh v bodoce.
Banban
# 26.12.2017 ob 17:38
“Lokalna proizvodnja in kmetijstvo izginjata, kakšna hrana bo prišla do vas, pa določajo profitne marže," sporoča Gnilo. Avtorji serije opozarjajo, da smo prav mi, na milijone neozaveščenih potrošnikov, glavni podporniki in sostorilci teh umazanih poslov.

NE! Nismo sostorilci. Smo kolateralna skoda. Sprega kapitala in politike je nam odvzela moznosti izbire, Kmetom pa z birokracijo onemogocila konkurencno prodajo na drobno.
henodarling
# 26.12.2017 ob 20:23
Me bi prav posebno strah. Ne jem mesa, le malo rib, ne mleka, razen kozjega (jogurta, sirov...), jajčka domača pri sosedu, prav ako vse ostalo od znanega poštenega kmeta in seveda s svojega vrta.
Ne kupujem nobene embalirane hrane, doma skoraj vse vlagamo za zimo, pečemo kruh iz moke od istega kmeta...
Ja, se je pa treba kar potrudit in uporabit veliko iznajdljivosti in domišljije pri kuhi.
Stare dobre domače jedi, vse kaše, stročnice, itd...malo se je treba ozreti po prehrani naših dedkov in babic...
Ko enkrat "zalaufa" ni več težav, to postane način življenja.
Vsi v družini se tako hranimo že desetletja in smo zdravi.
Otroci jedo normalno v vrtcu, šoli...ne delamo nobene panike!
Geres*
# 26.12.2017 ob 12:56
Subvencije, kakrsne ze leta dodeluje EU za kmetijstvo so "kr neki". Subvencije se npr dodelijo zato, da se parcele ne zarascajo. In potem se pac posece in da travo na kup, da zgnije.

Skratka ce bi teli biti bolj samozadostni bi to morali podpirati tudi s subvencijami. Ki bi se morale dajti uzkljucno za pridelavo. In seveda je tu misljena pridelava za trg. To da sedaj dajo subvencijo npr za 10 ovc, potem pa ta kmet rece, da je to za potreve velike druzine in nic ne doseze trga in se ne placa nic davkov... to je potem hobij in bi ga kot takega tudi morali tretirati.
mirkoxx
# 26.12.2017 ob 19:48
Tudi naš med v trgovinah je mešanica glukoznega sirupa in pripravkov, aditivov, ojačevalcev okusa, po mojem, če vsebuje 20% medu je veliko zraven pa še mešajo tujega.
Po čem to sklepam? Poglejte samo zaloge po trgovinah, ni šans, da naši pridelovalci pridelajo tako velike zaloge, vsaka trgovina ima polne police ( non stop).
Kupujte domači med, vse ostalo so neke mešanice z malo dejanskega medu.


Ne nabijaj. Ves med kupljen v trgovinah je 100% proizvod čebel - taka je definicija medu in inšpektorji med pregledujejo precej bolj kot drugo hrano. Če imaš podatke da med ni 100%, ga nemudoma prijavi tržni inšpekciji - izdelka v roku enega tedna ne bo več na policah.

Mit o glukoznem sirupu se je pojavil zaradi nevednih ljudi, ki ne vedo da vsi čebelarji hranijo čebele z njim. Brez glukoznega sirupa bi precejšen del čebel čez zimo poginil.
Nikec3
# 26.12.2017 ob 19:05
Js sam vem, da se v Sloveniji hrana nenormalno draža. Pa čedalje slabše kvalitete je.
Se pa zaradi vse večjih cen tak noben ne bo zbuno;kaj čmo!


To so nebuloze. Sam imam vpogled v slovensko perutninarstvo in lahko potrdim, da so standardi toliko večji kot včasih, da sploh ni možnosti po kakšni primerjavi.
Lovec
# 26.12.2017 ob 19:03
O samozadostni oskrbi..... še Židana in boste videli, da samooskrba še vedno lahko pada. Več denarja nevladnikom, da vas podučijo o enakosti in humanitarnosti, ter socialnih transferjih in pretečemu zlodeju.

Kakšna hrana je na policah je stvar kontrole in zavesti predvsem pa moralnih vrednot tistega, ki predeluje, nabavlja in kontrolira. Zelena solata in paprika sredi zime na policah je neumnost.
janezvalva
# 26.12.2017 ob 19:21
američani so predebeli
SF-SN
# 26.12.2017 ob 19:10
@Oleander
Zakaj nam potem nacionalni medij prodaja bučke, ko v povezavi z rakom vztrajno navajajo, da je rak zgolj posledica dolgoživosti oz. višje starosti? Na uradnem vladnem spletišču Velike Britanije za pomoč obolelim za rakom in njihovim svojcem se da prebrati, da so odločilni vplivi iz okolja (kemija v hrani, onesnaženost zraka in vode). Pri nas seveda ne.

Seveda staranje vpliva na povečanje raka.
Če bi umirali pri 60 letih se večini raka kot posledici vsega sranja sploh nebi uspelo pojaviti
exwannabe
# 26.12.2017 ob 10:59
@keith
če bi si rad še razširil obzorja in ustvaril mnenje potem priporočam branje...
zeus.zeng
# 28.12.2017 ob 07:16
sistema
Avstrija ima cenejso hrano...
------
in koliko stane pri njih originalni dalmatinski ali kraški pršut , suha domača salama , originalna gorgonzola , kraška panceta izd. Poglej po Šparu , Hoferju itd. pa ti bo kmalu jasno, da so nekvalitetni proizvodi poceni zato pa toliko bolj dragi izdelki z višjo kvaliteto ... Je pa res da so Avstrijci že daleč nazaj šli v projekt samozadostne oskrbe za njihove produkte , pri nas pa smo se klanjali tujcem in raje uvažali svinjarijo ....
zeus.zeng
# 28.12.2017 ob 07:10
Osebno se držim par pravil, ki jih dosledno spoštujem. To so nič zelenjave pridelani izven Mediterana in Evrope, nič iz Nizozemske, nič mesa tujega izvora, nič gojenih rib, nič mlečnih izdelkov proizvedenih izven Slovenije (razen tujih sirov). Meso večinoma kupujemo direktno pri kmetih, jajca dobimo direktno vsako soboto, piščanca jemo enkrat na mesec, ne uživamo praktično nobenih predelanih mesnih izdelkov razen paštet, ki so trajne konzerve in klobas, za katere točno vem kaj vsebujejo itd.
-------------------
ta usmeritev je edini način kako v tem potrošništvu sploh preživeti . Tudi je bolje jesti nekoliko manj pa to bolj kvalitetno - kolikor vem nihče ne umre od lakote in številni od ,,predebelega trebuha ,, ... Bojim pa se da je sodobna,, mladina,, tako prevzgojena da gleda obliko ne pa vsebine ...
elGoyc
# 27.12.2017 ob 14:38
Glede na to, da je nekaterim glede na določene komentarje očitno vseeno, kaj jedo, samo da je na policah v kakšnem uber-mega centru in poceni ter po možnosti že napol pripravljeno, imamo še solidno hrano.
Potrošniki smo sostorilci in pravzaprav glavni krivci za nastalo situacijo, ker smo dostikrat preveč skopuški in leni, da bi gledali na to kaj kupujemo.
Osebno se držim par pravil, ki jih dosledno spoštujem. To so nič zelenjave pridelani izven Mediterana in Evrope, nič iz Nizozemske, nič mesa tujega izvora, nič gojenih rib, nič mlečnih izdelkov proizvedenih izven Slovenije (razen tujih sirov). Meso večinoma kupujemo direktno pri kmetih, jajca dobimo direktno vsako soboto, piščanca jemo enkrat na mesec, ne uživamo praktično nobenih predelanih mesnih izdelkov razen paštet, ki so trajne konzerve in klobas, za katere točno vem kaj vsebujejo itd. Novoletna zaobljuba je popolna blokada vseh izdelkov, ki vsebujejo palmovo mast, kamor sodijo večinoma razni piškoti in cenene čokoladne sladice, Nutela itd.

Potrošnik ima dve najmočnejši orodji za boj proti "gnilobi" v prehrambeni industriji to sta znanje in denar. Že samo z skrbnim prebiranjem deklaracij; poreklo, sestavine in hranilna vrednost ter mogoče 10-20% dražjimi izdelki, kar kompenziramo z manjšim nakupom predpripravljene hrane in sladkarij, lahko jemo precej bolj zdravo in bolj etično.
mikic007
# 27.12.2017 ob 11:24
Subvencije za obdelanost zemlje nikakor niso brezveze. Kmet je daleč najcenejši "komunalec", če lahko temu tako rečem. In obdelana zemlja, četudi trenutno ne proizvaja davkov, te lahko takoj, ko je potreba. Zaraščena zemlja potrebuje več let, predvsem pa potrebuje gospodarja, ki ga očitno nima.

Tudi zavoljo teh subvencij lahko Slovenija v zelo kratkem času dvigne samooskrbo..
eMZe
# 26.12.2017 ob 21:40
A pa glih v prehrambeni industriji je pomemben dobiček, kako presenetljivo.

Še malo, pa bomo brali na škatlicah: "Soilent green is people".
In poceni bo.
qwasyx
# 26.12.2017 ob 16:44
na tržnici sem videl inšpektorja za med, ki je kupoval domači med ... tu nekaj ne gre skupaj
QUENDI
# 26.12.2017 ob 14:34
...........se bo treba spopasti s problemom da imajo najbolj trdno izdelano mnenje najbolj nevedni..........veščine kot npr. razumevanje deklaracij - ne samo (ne)naravno ampak npr. kaj lahko v fermentiranih in drugih živilih povzroča histamin...zakaj je v izdelku nekaj kar sploh ni potrebno ipd ipd.......poznavanje kemizma v organizmu...... in da tudi pri prehranjevanju velja tisto reklo kamen na kamen....bolezen.......žal znanje veščin kot npr. uporaba pametnih telefonov tu ne pride v poštev.....prehranjevanje ni samo zadovoljevanje čutil temveč energetska osnova - trdnejša je, boljše je počutje in več energije je na voljo za milijardo procesov v ms......organizem približno 80% energije porabi za razstrupljanje - na razpolago je pa je le 100%......
vranek
# 28.12.2017 ob 16:53
Oleander, pa kaj te žene, da od mmc pricakujes, da pise o raku in razlogih zanj? Za to so specializirane revije, ne pa zabavni portali! In kaj je pomembno, kaj je na policah? Vi izbirate kje in kaj boste kupovali, ne ps, da od stacun pricakujete, da razmisljajo namesto vas. Ce kupujete mesi zz 1,99€ vam kora biti jasno, da za tako ceno ne dobite kvalitete. Meso je verjetno staro, z dodatki, ce je mleto, veckrat odmrznjeno, mogoce iz desetletnih zalog....itd. Mleko se pa tudi padterizira v nedogled. Meni vso trajno mleko odurno smrdi.ga ne pijem.
tsinamuh0
# 28.12.2017 ob 12:42
Namerno poneumljanje, in RGV dela reklamo za to!
generacija56
# 28.12.2017 ob 12:23
Hm, zanimivo.
Tole si skopirajte, o tem bomo še govorili.
Pa me ne zanima Netflixov boj proti Kitajski. Je pričakovan, saj vemo, kdo je Netflix.
Bolj je zanimivo tisto, kar lahko kupiš v EU, razen Kitajskih proizvodov.
Večinoma gnilo, torej?
Kazalo