Nosilca ohranjanja izdelovanja ljubenskih potic sta Župnija Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno. Foto: Sebastjan Weber
Nosilca ohranjanja izdelovanja ljubenskih potic sta Župnija Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno. Foto: Sebastjan Weber
Nosilce ohranjanja tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas povezuje Gospodarsko interesno združenje Kranjska klobasa. Foto: Petra Mrak

Ljubenske potice so figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare in kot take edinstvene v Sloveniji in Evropi. Oblikovane so kot najrazličnejša orodja, naprave in predmeti, povezani z vsakdanjim življenjem in delom ljudi z Ljubnega in iz okoliških krajev ter s krščansko simboliko. Izdelujejo jih že od konca 19. stoletja jih na cvetno nedeljo prinašajo na ogled in k blagoslovu v župnijsko cerkev sv. Elizabete na Ljubnem. Izdelovanje potic je trdno zasidrano v zavesti Ljubencev in pomembno vpliva na prepoznavnost kraja.

Kulturna dediščina kolin
Izdelovanje kranjskih klobas ima izvir v kulturni dediščini kolin, ki sega v srednji vek. Njihova dokumentirana geografska opredelitev sega v drugo polovico 19. stoletja in pomeni meseno klobaso s Kranjskega na območju celotne habsburške monarhije kot tudi drugod po Evropi in v svetu. Izdelovanje kranjske klobase je značilno za celotno območje Republike Slovenije. Pod tem imenom jo izdelujejo še v nekaterih drugih državah v Evropi in svetu. Kranjska klobasa je unikaten živilski izdelek, značilen za Slovenijo in razpoznaven v svetu. V povezavi s tradicijo izdelovanja kranjskih klobas so se razvile tudi sodobne ritualne prakse: festivala v Sori pri Medvodah in v Clevelandu ter tradicionalni Dnevi kranjske klobase.

Vlada Republike Slovenije skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine z odlokom o razglasitvi za živo mojstrovino lahko razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo.

Predloga odlokov sta bila pripravljena v sodelovanju z nosilci živih mojstrovin skupaj s strokovnimi službami Direktorata za kulturno dediščino ter Slovenskim etnografskim muzejem, koordinatorjem varstva žive dediščine. Odlok o razglasitvi za živo mojstrovino državnega pomena je osnova za pripravo predloga za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.