V vinski kleti Jeana Michela Morela (vina Kabaj) v Šlovrencu sredi Brd. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
V vinski kleti Jeana Michela Morela (vina Kabaj) v Šlovrencu sredi Brd. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Movia in Aleš Kristančič vabita na pokušanje vin v San Franciscu. Foto: Movia
Delo na ameriškem trgu se je obrestovalo tudi Jeanu Michelu Morelu iz Kabaja. Foto: Kabaj
Kabaj svoja vina zori v francoskih sodčkih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Velika oktobrska pokušina Wine & Spiritsa v San Franciscu velja za dogodek, ki ga ljubitelji vin nikakor ne smejo zamuditi. Foto: Wine & Spirits
Moviin šov ob odpiranju lunarja. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Posestvo Jeana Michela Morela in Katje Kabaj. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Revija ob razkritju stoterice vsako leto v San Franciscu priredi tudi veliko gala pokušina izbranih vinarjev, tako da oktobra v Kalifornijo potujeta Aleš Kristančič (Movia) in Jean Michel Morel (Kabaj).

Pokušina naj 100 vin bo potekala 20. oktobra v najvišjem nadstropju Metreona, za prigrizke pa bodo poskrbele najboljše sanfranciške restavracije. Cena vstopnice je vrhunskosti primerna (in za slovenske razmere, kjer obiskovalci odštejejo največ 30 evrov za vinske festivale, nepredstavljiva) - 125 dolarjev.

Za Kabaja, ki svoja vina zavzeto predstavlja tujini, uvrstitev med najboljše ni povsem nova - pri Wine & Spirits so ga med stoterico vpisali že leta 2013, enako velja za Kristančiča, ki se na seznam redno vpisuje že od leta 2007. Lep dosežek, še zlasti če vemo, da pri reviji daleč največ pozornosti namenijo ameriškim vinarjem in uveljavljenim Francozom, čeprav, tako pravijo sami, veliko pozornosti posvečajo novincem in prihajajočim zvezdnikom na vinskem nebu.

Posamezni slovenski vinarji, med katerimi sta v prvih bojnih vrstah prav gotovo Kristančič, Kabaj, pa tudi Marjan Simčič, Aleks Klinec, Batič in še nekaj drugih, so v ZDA v zadnjih letih vse bolj prisotni - vabijo jih na degustacije, festivale, predstavitve, njihova vina pa odkupujejo nekatere uglednejše enoteke in restavracije.

Movia - institucija
Omenjena slovenska vina v ZDA pri ocenjevalcih dobivajo visoke ocene, Movia pa se celo lahko pobaha, da se vsa njihova vina uvrščajo med najboljša v vseh kategorijah. Aleša Kristančiča verjetno ni treba posebej predstavljati - 49-letni vinar, rojen v Medani, ko ta še ni bila "središče slovenskega vinskega sveta" in turistično oblegana "slovenska Toskana", je bil z žlahtno kapljico rojen, saj njegova družina na tistem koncu prideluje vino že skoraj 200 let.

Aleš je bil eden tistih briških vinarjev, ki so se v samostojni državi prvi organizirali in iz zadružnega vinarstva razvili vinsko pokrajino z veliko začetnico. Movia je danes institucija, z vsem, od veličastnega posestva in lastnih kozarcev, ki jih posebej zanje dela Rogaška, do zvezdniškega nastopa, ki zajema tudi šov ob odpiranju pura in vinoteke v Ljubljani prav ob županovem štabu.

Pri Movii imajo pokrita vsa področja - od velikih vin do desertnih, od biodinamičnih (lunar) do penečih se s prej omenjenim purom, za nameček pa še grappo v posebnih dizajnerskih stekleničkah. Movia se zna prodajati, kar pove tudi podatek, da okoli 93 odstotkov svojih vin izvozijo v tujino.

Kabaj - iz Pariza v Brda
Podobno impresivno je videti tudi posestvo Kabajev v briškem Šlovrencu.

Iz jedilnice, kjer gostom Katja Kabaj Morel postreže s starimi briškimi jedmi (s kakim francosko-italijanskim detajlom, kot je kremasta gorgonzola dolce ob briški frtalji), sega razgled na drugo stran vinogradov, pod živo rumeno vilo v značilnem sredozemskem slogu pa se razteza teritorij Jeana Michela Morela, Francoza, ki ga je iz rodnega Pariza (tja se še vedno vrača na reden odmerek svetovljanstva, ki mu pritičejo tudi obvezne ostrige ob kozarčku šampanjca) karierna pot najprej zanesla v Italijo, od tam pa je bil le korak do Brd, kjer se je s poroko z domačinko ustalil leta 1989.

Kabajeva vina, od daleč prepoznavna po morda najbolj izčiščenih in minimalističnih vinskih etiketah pri nas, imajo širok razpon, ki prav tako vključujejo tudi nekaj modnih različic z daljšo maceracijo, med dražjimi pa so tista iz amfor, pridelana po gruzijski metodi, a ostajajo relativno v mejah klasike.

Jeanu niso všeč pijače z visoko vsebnostjo alkohola, zato nikdar ne dela vin, ki bi alkoholno segala v višave. Njegov trg je Japonska, ZDA, cenijo ga tudi sosedje. Letno pri Kabajih napolnijo med 60.000 in 70.000 steklenic. Vsa vina najmanj eno leto zorijo v francoskih sodčkih, nato pa še več mesecev v steklenicah.

100 najboljših po izboru Wine & Spirits:
A. R. Valdespino, aMaurice Cellars, Anita & Hans Nittnaus, Anthill Farms, Marchesi Antinori, Banshee Wines, Domaine Baumard, Bergström, Big Table Farm, Bollinger, Bouchard Pere & Fils, Buil & Giné, Ca 'Romé, Calluna, Domaine Vincent Careme, Chambers Rosewood Vineyards, Chanin, Chapter 24 Vineyards, Chateau Ste. Michelle, Francesco Cirelli, Cobb, Concha y Toro, Cottanera, Cristom, Cune, De Martino, Diamond Creek, Domaine Drouhin, Dr. Loosen, Drew, Dry Creek Vineyard, Egly-Ouriet, Emeritus, Errázuriz, Evening Land Vineyards, Failla, Frog's Leap, Gai'a, Giant Steps, Gonzalez Byass, Green & Red, E. Guigal, Guimaro, Hermann J. Wiemer, Joseph Phelps, Kabaj, Keenan, Kracher, Krug, Ktima Gerovassiliou, L'Ecole No 41, Domaine Laroche, Lexington, Louis Roederer, Lucien Le Moine, Luis Pato, Lustau.
Mastroberardino, Le Macchiole, Moric, Movia, Neumeister, Nickel & Nickel, Niepoort, Bodega Noemía, Pago de Carraovejas, Pecchenino, Domaine du Pélican, Penfolds, Pepper Bridge, Produttori del Barbaresco, Joh. Jos. Prüm, Quinta da Muradella, Quinta do Noval, Quinta do Vallado, Radio-Coteau, Le Ragnaie, Ravenswood, Reynvaan, Rippon, Luis A. Rodríguez Vazquez, Louis Roederer, Roederer Estate, Royal Tokaji, Sandhi, Scala Dei, Schuchmann, Sheldrake Point, Singlefile, Smith-Madrone, Soalheiro, Spring Valley Vineyard, Storybook Mountain, Terra Sancta, Bodegas Tradición, Twomey, Domaines Georges Vernay, Y Rousseau, Yalumba, Domaine Zind-Humbrecht, Zorzal.