Kulinarika
Črna steklena steklenička Kocbekovega olja v leseni škatli iz stoletnega hrasta. Vrednost? Nabavna cena je 350 evrov. Foto: Mediaspeed.net
Doziranje - pipeta je ključnega pomena. Foto: Mediaspeed.net
Restavracija At.mosphere je v 122. nadstropju stolpnice Burdž Kalifa, najvišje stavbe sveta. Foto: At.mosphere
Pogled na Burdž Kalifo. Foto: Reuters
Svinjska terina z bučnim oljem s podpisom Janeza Bratovža. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Tomaž Kavčič z Zemona med svojo stvaritvijo iz bučnega olja. Foto: Urša Culiberg
Gorazd Kocbek je tretja generacija oljarjev. Foto: Mediaspeed.net
Alojz Kocbek z družino. Oljarno je ustanovil leta 1929. Foto: Arhiv Kocbek

Dodaj v

Slovensko bučno olje v Burdž Kalifi, v najvišji restavraciji sveta

Zgodba o uspehu oljarne Kocbek
18. oktober 2018 ob 09:48
Ljubljana - MMC RTV SLO

Oljarna Kocbek iz Slovenskih goric je napisala prav posebno zgodbo o uspehu - njihovo bučno olje strežejo v restavraciji At.mosphere dubajske stolpnice Burdž Kalifa, najvišje stavbe na svetu.

Restavracija v 122. nadstropju je hkrati najvišja restavracija na svetu.

A, kot poudarjajo Kocbeki, zlato, diamanti in druge luksuzne dobrine, ki jih povezujemo z Dubajem in Združenimi arabskimi emirati, v primerjavi s tradicijo, ki jo imamo v Sloveniji, ne pomenijo nič.

"Slovenci ne moremo biti najbolj množični proizvajalci, lahko pa smo nišni, butični," poudarja Gorazd Kocbek, tretja generacija oljarjev iz Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Njegov dedek, Alojz Kocbek, je posestvo kupil leta 1928, leto dni pozneje pa se je začel ukvarjati z mlinarstvom in oljarstvom. Alojza je nasledil sin Anton, Antona pa vnuk Gorazd, ki je družinsko olje, tudi 90 let pozneje delano po tradicionalnih metodah, popeljal v svet.

Od Dubaja in Japonske vse do ZDA. "Moje olje uporabljajo že marsikje po svetu, a največ mi pomeni, da ga imajo v najboljših slovenskih restavracijah," je poudaril Kocbek, ki je še posebej ponosen na svoje tri glavne ambasadorje Janeza Bratovža (JB), Tomaža Kavčiča (Gostilna pri Lojzetu) in Ano Roš (Hiša Franko).

Bučno olje - slovenski adut


Na svetu raste okoli 820 buč, a le iz ene sorte se dela olje - in ta sorta raste v Sloveniji (slovenska golica). Nasploh je bučno olje v tujini precej neznano in ostaja posebnost predvsem Slovenije in Avstrije, zato bi ga vsekakor lahko še uspešneje prodajali v tujini - če bi ga znali dovolj spretno tržiti. Začetek predelave bučnih semen v bučno olje sega v leto 1750, takrat se v pisnih virih prvič omenja stiskalnica bučnih semen in oljarna iz Štajerske. V naslednjih letih se je predelava bučnih semen v olje razširila po vsem Štajerskem in v Prekmurje.


Delano po tradicionalni metodi

In kaj odlikuje Kocbekovo olje? Je ekološko, iz prebranih in sortiranih bučnih semen avtohtone bučne sorte slovenska golica, ki jih zanje pridelajo lokalni kmetje.

Olje delajo po najstarejšem tradicionalnem postopku, semena pa zmeljejo z mlinskimi kamni, ki jih je uporabljal že Alojz Kocbek pred 89 leti. Za en liter olja potrebujejo približno 33 buč (oz. 3 kg suhih bučnih semen), če gre za toplo stiskanje, pri hladnem pa kar 66 buč za liter olja.

"Mi to živimo, za nas je oljarstvo način življenja. In želeli smo ponuditi ljudem nekaj boljšega, drugačnega - tako se je tudi rodila ideja za luksuzno polnitev," pojasnjuje Kocbek.

Nagrada za oblikovanje
Oljar se je v ta namen povezal z oblikovalcem Gregorjem Žakljem, ki je navdih za oblikovanje stekleničke za to posebno polnitev našel med brskanjem po starih škatlah v oljarni Kocbek.

V njih je ob starih družinskih fotografijah našel tudi žig Alojza Kocbeka, ki zdaj v zlatem krasi črno stekleničko "Luxury Black Bottle", ki bolj spominja na parfumsko kot oljčno in ki je lani prejela veliko nagrado Slovenskega oblikovalskega festivala (SOF).

"V stekleničko sem želel ujeti vseh 90 let Oljarne Kocbek, vanjo smo dali vso skoraj stoletno tradicijo," pojasnjuje Žakelj.

Stekleničko izdelujejo v steklarni Hrastnik, ki se je s 157 leti tradicije zdela primeren partner Kocbekov, ki so tudi želeli postreči z izdelkom, ki bi bil stoodstotno slovenski od začetka dokonca. Vsaka steklenica je ročno pihana iz najčistejšega stekla, brez primesi težkih kovin. Za hranjenje olja je najprimernejša embalaža prav črno steklo.

Vsaka steklenica vključuje tudi lastno pipeto, oblikovano kot podaljšek zamaška, s katero se nato olje nanaša na hrano. Skratka, olje kot dodatek hrani, kot začimba, kot prestižna surovina, ki jo kot tako tudi dozirajo. "Pipeta je ključnega pomena," meni Žakelj. "Z njo sprašujemo odjemalca, koliko je vredna ena kapljica takega olja?"

In koliko je vredna? Precej. Pri Kocbekih so ceno za svojo luksuzno polnitev postavili na en evro za mililiter. Restavracija At.mosphere tako 350-mililitrske stekleničke "zelenega zlata", hranjene v škatlah iz stoletnega hrasta, odkupuje po nabavni ceni 350 evrov.

Pustil olje in ... čakal
Da Kocbekovo olje strežejo v najvišji restavraciji sveta, gre malo pripisati srečnemu naključju, malo ambicijam štajerskega oljarja, malo pa tudi čisti romantiki. Kocbek je namreč prav v At.mosphere zaprosil za roko svoje takratno dekle, zdaj ženo Mišo Margan Kocbek.

Kot se spominja, je komaj dobil rezervacijo, a je bil potrpežljiv in po uspešni zaročni večerji je na mizi pustil svoje olje in vizitko. "Čez nekaj mesecev so mi pisali, ali imam v Dubaju zastopnika za svoje olje, ker ga želijo na svojem meniju," pripoveduje.

Jasno, malo je šlo pri tem tudi za kalkulacije, saj, kot sami zapišejo, je bila "Luxury Black Bottle izdelana na podlagi potreb zahtevnejšim trgom in njihovim kupcem predstaviti ekskluzivni, unikatni, luksuzni izdelek s prepričljivo oblikovalsko zgodbo, vsebino in embalažo".

Skratka, luksuzna polnitev za kupce, ki po tem povprašujejo, in arabski svet to zna ceniti. Tudi zato Kocbeki za arabski trg steklenički dodajo še zlato ploščico čistine 999,9.

Prodaja se zgodba
Pomemben vidik tega olja je tudi način postrežbe - pipeta kuharju omogoča oz. ga celo spodbuja, da vsak krožnik dejansko dokonča pred gostom, kar ustvarja šov, zgodbo.

"In to se danes prodaja," kima Kocbek, ki je dodobra razvil koncept butičnega bučnega olja. Delajo namreč po naročilu - ko naročilo dobijo, stisnejo olje, čakalna doba na stekleničko pa je nato tri tedne.

"To olje sem postregel s pipeto tudi gostom v Hongkongu in bili so navdušeni. Takoj sem vedel, da bo to zgodba o uspehu," je na včerajšnji predstavitvi povedal Janez Bratovž, ki je v ta namen v svoji restavraciji pripravil avokadovo kremo z bučnim oljem, svinjsko terino z bučnim oljem ter skuto z vaniljevim sladoledom in bučnim oljem.

"Kadar gostujem kje v tujini, vedno vzamem s seboj od doma dve stvari - solni cvet in bučno olje. Ker sem prepričan, da imamo v Sloveniji najboljše bučno olje na svetu," je dejal.

In kakšni so Kocbekovi načrti za prihodnost? "Nič, zdaj gremo naprej. Meja je nebo," se nasmehne oljar.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Anomalija
# 18.10.2018 ob 09:58
Članek na nivoju "kranjska klobasa šla v vesolje"
zlopi
# 18.10.2018 ob 10:41
"Mi to živimo, za nas je oljkarstvo način življenja. In želeli smo ponuditi ljudem nekaj boljšega, drugačnega - tako se je tudi rodila ideja za luksuzno polnitev," pojasnjuje Kocbek.
a je mogoče oljarstvo?
kingeston
# 18.10.2018 ob 10:08
čestitke.
gisky
# 18.10.2018 ob 10:18
tisti, ki ne konzumira nekaj litrov bučnega olja na leto, ni pravi štajerc
KLIPAN
# 18.10.2018 ob 10:27
Bravo Slovenija, samo naprej!!
Me pa vedno znova čudi, kako dobri so naši podjetniki v tej "Venezueli", kar ne moreš verjet:))
nikoli
# 18.10.2018 ob 15:59
Nekateri res ne vedo kaj bi z denarjem. Prav je, da jim ga nekaj poberejo tudi Slovenci.
tomo098
# 18.10.2018 ob 11:12
"Svinjska terina z bučnim oljem s podpisom Janeza."

Torej tip je prodal Arabcem svinjo z bučnim oljem?? Oziroma kaj naj bi to pomenilo?
Radoveden
# 18.10.2018 ob 19:59
Svet ima polno rit vsega, zato lahko drago prodajaš samo tistim, ki jim je mar razlika, ker vse ostalo je že tako in tako vsakdanje in povprečno, malodane samoumevno.

Prodaja se pa itako povsod doživetje. No, vsaj tam, ki to razumejo in znajo denar pobrat tistim, ki ga zato želijo zapravit.

Zato pa obisk drage restavracije ni samo kar pade na talar ampak vse ostalo, od ambienta, do servisa in posebnosti, ki jih drugje ni. Za običano kosilo, da ne rečem malico greš lahko za vsak vogal. Če bi rad več zapravil, želiš za to tudi poleg hrane, ki je drugje ne dobiš, šov, doživetje.

Obisk kinodvoran že dolgo ni samo to. Je tudi druženje pred in po ogledu. Je doživetje ob tem in onem, kar ti še nudi ambient ali okolica - če ti to seveda nudi. In če imaš, tam pustiš. Če nimaš, greš samo v kino (ali še to ne) in potem direkt domov.

Skratka, nije žvaka za seljaka.

Bravo, Kocbek! Tako se dela.
slo.venec
# 18.10.2018 ob 22:54
Ok, naj nekdo naredi najnižjo restavracijo - v nekem rudniku :)
migaj
# 19.10.2018 ob 21:04
Oni nam 300 litrov nafte v zameno za pol litra bučnega olja - tako se dela.
krtmenedva
# 19.10.2018 ob 15:37
Payback time za arabce - oni nam (pre)drago prodajajo nafto, mi jih nategujemo z bučnim oljem...
magjack
# 19.10.2018 ob 11:05
no, no...malo morgen je vsako bucno olje enake kvalitete. Bodite raje zraven v mlinu...
bilzerian
# 19.10.2018 ob 10:26
@joker
saj cenejše olje ne pomeni nujno, da je tudi slabše. oljarjev je na štajerskem oromno. moji starši imajo svoje buče, delajo svoje olje, za katerega si upam trditi, da ni nič slabše od tega v članku.
le da naše olje ne prodaja zraven zgodbe in zlatega lističa.
enako je z oljem, ki ga kupiš na kaki tržnici na štajerskem. boš plačal 15 ojrof za liter, ampak ti branjevka pač ne bo pripovedovala zgodbe, ki te ne zanima, pa olje bo v steklenici od radenske, pa namesto v zlat papir bo ovito v predvčerajšnji časopis.
na solati pa bo imelo enak okus, kot tole v članku.
kingeston
# 19.10.2018 ob 08:51
eni še kar ne morejo preboleti da nismo vsi enaki in da vsi nismo takšne propalice kot oni sami, ki so favšni na vsakega ki si nekaj več ustvari...

za takšne mora poskrbeti pozitivna selekcija, ne pa sociala ki jo država meni krade od plače...
ffffff
# 19.10.2018 ob 18:06
tisti, ki ne konzumira nekaj litrov bučnega olja na leto, ni pravi štajerc


Predvsem pa skoraj ne najdeš takega, ki ne požre par hektolitrov belega letno, vključno s športnim direktorjem.
Highland
# 19.10.2018 ob 13:05
Kazz, si bil tam kdaj sploh? Kako 'starinsko' neki... Zanemarjeno, ne pa kao starinsko..
Joker
# 19.10.2018 ob 10:00
Vsa čast za izjemen posel, ampak jaz bom vseeno ostal pri malo cenejšem bučnem olju.
muff1488
# 20.10.2018 ob 12:28
Obrat res ni v dobrem stanju, ampak za Prlekijo tudi nič nenavadnega. Navsezadnje šteje izdelek in uspeh.
sentinel2000
# 20.10.2018 ob 00:40
A smo spet nacionalizirali, se pač radi pohvalimo s tujim.. To olje ni slovensko ampak ga je "pridelal" in ga uspel plasirati na omenjene trge gospod Kocbek, uspešen posameznik. Ne vem če smo mu ostali pri tem kaj pomagali.
migaj
# 19.10.2018 ob 21:03
Oni nam nafto, mi pa njim bučno olje in vodo.
migaj
# 19.10.2018 ob 21:00
Kvaliteta itak ni sporna, ampak umetnost je blago zapakirati in drago prodati zadovoljnemu kupcu, ki naroča še in več.
BRAVO !!!
Zatarra
# 19.10.2018 ob 16:24
Vsakemu svoje črno zlato. :>
Bombek
# 19.10.2018 ob 13:46
Bravo...:D
Highland
# 19.10.2018 ob 12:03
Bil prvic v oljarni Kocbek cca 10 let nazaj. Odlicno olje, se najbolj sem bil navdusen nad oljem iz neprazenih semen... Sokiran pa sem bil nad zunanjostjo in celim obratom v kakem stanju je. Ponovno sem bil pred enim mesecem in znova šok, stanje hiše in izgled tako zunaj kot notri enak kot takrat... Sramota za takega proizvajalca ki se gre buticne izdelke.. g. Kocbek, pohvala za olje a en velik minus za vse ostalo. Sram bi me bilo pripeljat tujce in turiste na ogled cesa takega..
Fleaa
# 19.10.2018 ob 10:56
bistvo je marketingu dandanes....
Highland
# 20.10.2018 ob 12:19
Kazz, mislim da sem ti dovolj jasno opisal. Ce ne izvoli na googleearth street view in poglej, stanje je isto ceprav je bilo slikano neka casa nazaj. V zivo je se huje..
kazz
# 19.10.2018 ob 21:02
@Highland
Nikoli nisem bil tam, saj zato pa sprašujem, kaj pomeni zate razočaranje.
seven7
# 19.10.2018 ob 14:01
Evo ravnokar sem jih 10 naročil. Olje bom zlil v katro namesto motornega.
bilzerian
# 19.10.2018 ob 09:39
kar se tiče Venezuele, bi povedal svojo teorijo in sicer, da je že njegov dedek, pa potem oče, ki sta delala v komunizmu, lahko ustvarila dovolj, da je možakar potem lahko šel v dubaj in tam za roko zaprosil svojo ženo, torej le nismo Venezuela, kot bi rada prikazala dva lopovska podjetnika, ki želita prikazati slovnce kot lenuhe, ki nočejo delati za minimalca.
Radoveden
# 18.10.2018 ob 20:04
"Me pa vedno znova čudi, kako dobri so naši podjetniki v tej "Venezueli", kar ne moreš verjet:))"

Čim manj uresničenih "Venezuelskih" idej, tem boljši bodo pogoji za ustvarjanje teh naših podjetnikov.
kazz
# 19.10.2018 ob 12:56
Pohvale za uspeh.

@Highland
A sta zunanjost in obrat urejena po starinsko in si bil zato šokiran, ali je vse narejeno po domače?
bilzerian
# 19.10.2018 ob 09:43
sicer pa ni samo slovenska golica tista, iz katere se dela olje.
tudi Avstrijci imajo svojo bučo.
mattyy
# 18.10.2018 ob 12:45
Joj, napaka. Članek, ki bo pokopal družino Kocbek. Preveč so delavni in temu primerno imajo pod palcem. Ampak našim(saj vsi vemo koga mislim) gre pa to očitno v nos. Dacarji so že na poti, da jim poberejo vse kar so si s svojimi žulami ustvarili.
Kazalo