Do zdaj so države za letalske družbe namenile 123 milijard dolarjev, od tega 56 milijard dolarjev nepovratnih sredstev. Vendar pa bi po ocenah analitikov sektor samo do konca tega leta potreboval vsaj še 60 milijard dolarjev pomoči.

Francoski letalski prevoznik Air France je že dobil za sedem milijard evrov pomoči v okviru posojila, medtem ko je nemška vlada Lufthansi odobrila devet milijard evrov pomoči.

Ameriški letalski prevozniki si obetajo okrog 50 milijard dolarjev pomoči, od tega polovico v obliki posojil, medtem ko bo hongkonški Cathay Pacific prejel pet milijard dolarjev.

A vrstijo se tudi stečaji letalskih družb – tam sta denimo že končala latinskoameriška prevoznika LATAM in Avianca.

Sorodna novica IATA: Letalska panoga z največjo izgubo v zgodovini

Že slabše bonitetne ocene

"Spopadamo se s hudo likvidnostno krizo, ki jo družbe premagujejo predvsem z državno pomočjo in subvencijami," je pojasnil letalski strokovnjak pri strateški svetovalni družbi Archery Bertrand Mouly-Aigrot. Likvidnostna kriza pa bo kmalu prešla v dolžniško, saj družbe ne bodo zmožne poplačil.

Bonitetni hiši S&P in Moody's sta zaradi finančnih težav poslabšali oceni Lufthanse in skupine IAG, ki ima v lasti British Airways in Iberio. Ob tem pa je Moody's poudaril, da je nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair v krizo prišel z močno likvidnostjo in malo dolga.

Odpuščanja in prodaja letal

Tudi po koncu omejitev gibanja pa bodo prihodki letalskih družb omejeni, saj se bo manj ljudi odločalo za daljša potovanja, letalske družbe pa zgolj z domačimi poleti ne bodo zmogle nadomestiti izpada prihodkov.

Analitiki namreč menijo, da se letalski promet pred letom 2023 ne bo vrnil na dozdajšnje ravni. "Nisem optimist. Družbe, ki so že v preteklosti potrebovale pomoč, bodo težko preživele prihodnje mesece," je ocenil prvi mož družbe Emirates Tim Clark.

Letalske družbe bodo morale po njegovem mnenju zmanjšati obseg poslovanja in stroškov, odpustiti veliko zaposlenih in prodati številna letala, če bodo želele preživeti.