Od njegovih posebnih koktajlov do uparjevanja okusa iz škampovih glavic, Adriova ekipa svojim gostom ponuja izkušnjo, ki bi bila najverjetneje pogodu tudi mojstru surrealizma Salvadorju Daliju, čigar nekdanji dom je od restavracije oddaljen le 15 kilometrov. Foto: EPA
Od njegovih posebnih koktajlov do uparjevanja okusa iz škampovih glavic, Adriova ekipa svojim gostom ponuja izkušnjo, ki bi bila najverjetneje pogodu tudi mojstru surrealizma Salvadorju Daliju, čigar nekdanji dom je od restavracije oddaljen le 15 kilometrov. Foto: EPA
Ena od Adriovih kreacij, ki je paša za vsa čutila.
V zadnjih dveh letih mu je naslov najboljšega na svetu prevzel mladi Danec Rene Redzepi (levo), ki vodi Nomo, restavracijo z nordijsko kulinariko. Foto: EPA
Albert Adria, Ferranov brat in prav tako kuharski mojster, na odprtju bara 41° v Barceloni. Foto: EPA
Adria je glavni krivec razvoja molekularne kuhinje. Foto: EPA

Nekateri menijo, da El Bulli zapira prav zaradi pritiska ostajati v vrhu. Gre le za restavracijo, ki jo stalno ocenjujejo kot najboljšo na svetu - no, vsaj so jo, dokler ji žezla ni prevzela danska Noma pod vodstvom mladega Reneja Redzepija, ki s svojo "naravno" kuhinjo (po načelu: poberi vse, kar raste v gozdu ali gnije na polju) predstavlja diametralno nasprotni koncept od katalonskega mojstra sofisticirane molekularne kuhinje.
Adrià je s svojim pristopom do kuhe umetnik in znanstvenik hkrati, ki je za El Bulli izumil prek 1.800 receptov. Njegovo ime je po vsem svetu sinonimno z vrhunsko kulinariko, njegov obraz se pojavlja na neštetih mednarodnih publikacijah, Harvard ga je povabil za gostujočega profesorja, njegovi tekmeci mu pojejo hvalo. "Drugikuharski mojstri se mi smilijo; spraševali se bodo podobno, kot se je najbrž Eric Clapton, ko je prvič videl Jimija Hendrixa: 'Kaj naj storim zdaj?'" je svoj čas o Adrii dejal še en gastronomski velemojster, Anthony Bourdain.

Adriin odgovor na to: sestop z vrha. V pogovoru za Guardian pred nekaj meseci je zvenel skorajda utrujeno, naveličano. "Zdaj me ne briga, ali imam tri zvezdice ali nešteto. Ali sem številka 1 ali številka 28. Ne moreš ostati večno na prvem mestu. Predstavljajte si, če bi Barcelona osvojila Ligo prvakov 15 sezon," razlaga. "Sistem tega ne bi prenesel."

Iz El Bullija v raziskovalni center
Zdaj se nekdanji pomivalec posode vrača nazaj k temeljem, julija zapira El Bulli, njeno idilično lokacijo v sredozemskem zalivu spreminja v kulinarični raziskovalni center, ki bo dosegel množice z dnevnim objavljanjem na spletu, v središču Barcelone pa sta z bratom Albertom pred slabimi tremi tedni odprla novo restavracijo, precej dostopnejšo in manj formalno Tickets.
"Nova jed: zmešamo avokado, sol, poper, omako 'mojo verde', malce tabaska ... čez posujemo malo naribanega sira ..." daje Adria napotke svojemu osebju v videu, objavljenem na spletni strani Guardiana. Ne, v Tickets ne boste našli take ekstravagance, po katerem slovi (je slovel?) El Bulli - denimo emulzija olivnega pireja, ustekleničena s procesom z natrijevim alginatom in nato vložena v sol. Ali pa za posladek malinov fondan z wasabijem in malinovim kisom.
Gre v bistvu za povsem preprosto restavracijo, kombinirano s tapasi iz El Bullija, cene pa se gibljejo pri povsem dostopnih 5-6 evrih. "Tapas ni le identiteta, način življenja, ampak tudi način razumevanja življenja," razlaga Adria ideologijo o tradicionalnih španskih prigrizkih. "Tapas pomeni čas za druženje, za jesti in piti ter biti s prijatelji na neformalni način."
"Šov, kjer je zvezda hrana"
Poleg tega si kuharski mojster za svoj nov lokal želi predvsem, da bi bil - zabaven. Da bi bil to prostor, kjer se ljudje med obedovanjem zabavajo in odidejo srečni, za seboj pa pustijo prazne krožnike. "Pri Tickets gre bolj za šov, pri čemer je glavna zvezda hrana," razlaga Adria in pozvončklja sladoledarjev voz, s katerega gostom strežejo sladoled. V duhu zabave je strežno osebje oblečeno vsak drugače, s pisanimi športnimi copati in brez pretencioznosti, vezane na Michelinove restavracije.
"Naš cilj je kulinarika, kjer moderno in tradicionalno sobivata v harmoniji," riše vizijo Tickets, ki jo vodi v skupaj s koktajlbarom 41°, kjer strežejo koktajle skupaj s prigrizki iz El Bullija. "Ljudje pravijo: Nikdar si ne bom mogel privoščiti El Bullija, bi lahko prosim jedel nekaj podobnega? Ljudje morajo pozabiti, da bi to lahko spominjalo na El Bulli. Trenutno Tickets še potrebuje čas, da pridobi svojo lastno identiteto. A nedvomno jo bomo našli," je optimističen kulinarični maestro, ki je prehodil dolgo pot od svoje prve službe v restavraciji pri 17 letih.
Pri rosnih 24-ih je bil že šef kuhinje v El Bulliju, takrat restavraciji, ki se je krčevito borila, da bi ohranila svojo Michelinovo zvezdico. Danes je El Bulli sinonim za vrhunsko kulinarično izkušnjo, kjer vsako leto (odprto imajo le 6 mesecev) na svojih 15 mizah postrežejo le 8.000 ljudem - kljub na milijone prošenj po rezervaciji. Povprečna cena jedilnika v El Bulliju je 400 dolarjev, obedovanje traja več ur, hrano pa pripravijo z molekularno natančnostjo.
"Avantgardna kuhinja ne prinaša denarja. To ni posel. Rezervacije bi lahko prodajali po eBayu, a to bi bila prostitucija," je Adria povedal za CNN, čeprav zanika, da El Bulli zapira, ker ga finančno izžema.
"Ni lahko sestopiti, ko si na vrhu, in lahko, da se mi bo maščevalo," razmišlja Adria v pogovoru za Guardian. "A vsaj poskusili bomo in bomo dosledni pri našem lastnem pristopu do ustvarjalnosti."
V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj stvaritev Ferrana Adrie.