Klavrna podoba bazenskega kompleksa v olimpijskem parku v Riu. Foto: Reuters
Klavrna podoba bazenskega kompleksa v olimpijskem parku v Riu. Foto: Reuters
Rio de Janeiro
Streho dvorane Velodrome je zajel požar. Škode še niso popravili. Foto: Reuters
Rio de Janeiro
Le malo objektov je na voljo v uporabo domačinom. Foto: Reuters
Rio de Janeiro
Olimpijski park ni zaživel. Oblasti mirijo, da so tudi v Londonu potrebovali tri leta, da so objekte spremenili tako, da so imeli od njih koristi tudi domačini. Foto: Reuters

21. poletne igre, prve sploh v Južni Ameriki, so pod gesol "Novi svet" v tem brazilskem velemestu potekale med 5. in 21. avgustom leta 2016. Na sklepni slovesnosti iger je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach dejal, da bo zgodovina o Riu govorila kot o obdobju pred igrami in po njih. A 12 mesecev pozneje se mesto in celotna država spopadata s hudo gospodarsko krizo, dolgovi in korupcijskimi škandali, ki si sledijo drug za drugim. Zelo klavrna je tudi podoba olimpijskega parka, saj je bilo v enem letu na vseh objektih skupaj organizirano le eno tekmovanje - turnir v odbojki na mivki, pa še zaradi tega so se pojavile kritike, saj je potekal na olimpijskem teniškem stadionu, na katerega so morali zato pripeljati ogromne količine peska.

Nekaj pozitivnih sprememb so igre v Riu tamkajšnjim prebivalcem prinesle, pišejo mediji, na primer novo linijo podzemne železnice (ki pa ne sega vse do olimpijskega parka), hitre avtobusne povezave in prenovljeno pristanišče. "Nekoliko bolje je kot prej, a od olimpijskih iger smo pričakovali mnogo, mnogo več," je za agencijo AP dejal eden izmed prebivalcev bližnje favele.

Polnih le 7 odstotkov stanovanj v olimpijski vasi
Igre so potekale predvsem v južni in zahodnih predelih velemesta, v katerih živi pretežno precej premožno prebivalstvo. V olimpijski vasi so zgradili več blokov, ki so jih po koncu iger ponudili v nakup domačinom. Precej neuspešno, saj so prodali le sedem odstotkov izmed 3.600 stanovanj. Obsežen kompleks olimpijskih objektov na revnem severu mesta, imenovan Deodoro, je bil že pol leta po koncu iger, zanemarjen, vhod vanj pa zaprt z železno ključavnico. "Menim, da so od iger nekaj imeli le tujci, domačinom pa so prinesle bore malo. Tudi varnostni položaj v mestu ni dober," dodajajo domačini.

Mestne oblasti in MOK trdijo, da Rio potrebuje čas, da vso to množico objektov predela na tak način, da bodo na voljo za javno uporabo, ali popolnoma spremeni njihov namen, a nekateri opozarjajo, da tudi čas ne bo izboljšal trenutne slike. Mnogo dvoran in objektov je bilo zgrajenih kot del velikih nepremičninskih poslov, ki pa so med hudo recesijo, s katero se bojuje država, zastali. "Vsak dan gledam te objekte, v katere smo zmetali toliko denarja. Večina dvoran je danes na žalost zaprtih in niso v uporabi. Prepričana sem, da bi lahko denar bolje uporabili," je dejala domačinka Juliana Solaira, ki živi nasproti olimpijskega parka.

Uradni strošek iger: 13,2 milijarde dolarjev
Rio je komaj zbral dovolj denarja, da je izpeljal olimpijske igre, za izvedbo paraolimijskih tekmovanj, ki so sledila, pa je mesto že potrebovalo pomoč zvezne vlade. Brazilija je za celotno izvedbo poletnih iger v Riu porabila 13,2 milijardi ameriških dolarjev zasebnih in javnih sredstev, a nekateri opozarjajo, da mnogi računi še vedno niso plačani in da bi končni stroški lahko znašali celo 20 milijard dolarjev.

Nedavno je MOK zavrnil prošnjo brazilskih organizatorjev iger, da bi na svoja pleča prevzel dolg za 35 do 40 milijonov dolarjev s pojasnilom, da so že tako ali tako za igre namenili rekordno vsoto denarja, 1,53 milijarde dolarjev. Mestne oblasti tako zdaj trkajo na vrata države, a če jim bo zvezna vlada ponudila roko, bi to lahko razjezilo policiste, učitelje in druge javne uslužbence po državi, ki se zaradi najhujše recesije v Braziliji v zadnjih desetletjih že spoprijemajo z zamujanjem plač.

Ko je bil Rio de Janeiro leta 2009 izbran za gostitelja poletnih iger 2016, so predvideli proračun za slabih devetih milijard dolarjev.

Kdo je sploh še "čist"?
Velika težava je tudi korupcija - trenutni predsednik Michel Temer se bojuje s težavami zaradi podkupovanja, podpira pa ga le še pet odstotkov Brazilcev. Nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki ni mogel zadržati solz sreče, ko so bile igre dodeljene Riu, je bil zaradi korupcije že obsojen in mu grozi devetletna zaporna kazen. Nekdanji župan Ria in gonilna sila iger, Eduardo Paes, pa je del preiskave, s katero želijo razkriti, ali je sprejel najmanj pet milijonov dolarjev podkupnine v povezavi z gradnjo olimpijskih objektov.

Maracana daleč od lanskega sijaja
V zalivu Guanabara Bay, kjer so potekali jadralski boji, se še vedno bojujejo z veliko onesnaženostjo, posebna zgodba pa je znameniti nogometni stadion Maracana, ki je postal simbol krize, ki jo doživlja Brazilija. Stadion, ki je gostil odprtje in sklepno slovesnost iger ter nogometni turnir, je zaprt, saj je postal žrtev sporov zaradi neplačanih računov med zvezno vlado, ki je lastnica stadiona, in izvajalcem Maracana SA, čigar največji delničar, podjetje Oderbrecht, se je znašlo v velikem korupcijskem škandalu naftnega podjetja Petrobras. "Vsi, ki so gledali igre, so lahko videli, da je bil stadion v izjemnem stanju. Še nikoli ni bil tako lep in tako poln ljudi. Oblastem smo ga vrnili v popolnem stanju, a nato je šlo vse le navzdol," so dejali predstavniki podjetja Maracana.

Streho dvorane Velodrome je konec julija zajel požar in škode še niso popravili, v najslabšem stanju pa je velik plavalni center Maria Lenk Acquatic Center, saj v bazenu sploh ni več vode, zunanjost pa vidno razpada.

Podobo olimpijskih objektov v Riu de Janeiru, ki so jih fotografirali februarja in avgusta letos, si oglejte v spodnji galeriji.