V poletni sezoni bo število turistov v Grčiji krepko preseglo število domačinov – natančneje, na vsakega domačina bodo v državi kar trije tuji turisti, kar je izjemna statistika za državo, o kateri se je še pred leti govorilo le v povezavi z gospodarsko krizo, (ne)prihodom trojke in stavkami zdaj tega, zdaj onega sindikata. A turizem je tista gospodarska panoga, ki je Grke rešila pred popolno katastrofo, piše Guardian in dodaja, da je v zadnjih treh letih v Grčiji vsako leto dva milijona tujih turistov več. Ta razvoj naj se v kratkem še ne bi ustavil, zato Grki že opozarjajo na to, da morda vseh teh prihodov država ne bo zdržala.

Ugledni okoljevarstvenik Nikos Chrysogelos je dejal: "Ne moremo le sprejemati več in več turistov. Za majhne otoke je nevzdržno, da v nekaj mesecih gostijo milijon turistov. Infrastruktura ni zadostna, zato se nam bo dejstvo, da nismo pripravljeni, lahko vrnilo kot bumerang. Moramo poiskati trajnejši model turizma."

Prekletstvo ali blagoslov?
Santorini je na primer lani obiskalo kar dva milijona ljudi, kar je povzročilo ogromno gnečo. Župan Nikos Zorzos je tako moral sprejeti urgentni ukrep in omejiti število ljudi, ki so na otok prišli z velikimi ladjami križarkami, na največ 8.000 dnevno. "Turizem za nas počasi postaja bolj prekletstvo kot blagoslov. Santorini je velik le 90 km2 in ima 15.000 prebivalcev, lani pa smo imeli več kot 5,5 milijona prenočitev. Poraba energije in vode je bila temu primerna. Ne moremo več, rast turistov je nevzdržna. Postavili smo več objektov za razsoljevanje morske vode, trenutno gradimo še enega, največjega v Grčiji, a bojim se, da tudi to v naslednjih petih letih ne bo več dovolj," opozarja Zorzos.

Kljub okoljevarstvenim pomislekom pa je težko oporekati dejstvu, da turizem Grkom prinaša delo in zaslužek. Vsaj vsak peti aktivni Grk je namreč zaposlen v turističnem sektorju, turizem pa h grškemu bruto družbenemu proizvodu prispeva skoraj četrtino. Prav zato se mnogi Grki ne zanašajo več le na sonce, pesek in morje, ampak so postali inovativnejši, sezono pa so raztegnili vse do zime in pomladi. Največ se je povečalo število premožnih azijskih gostov, predvsem Kitajcev. K temu je prispevala tudi uvedba direktne letalske povezave med Atenami in Pekingom lani septembra.