Gvangdžov je že zdaj drugo največje mesto na svetu. Foto: EPA
Gvangdžov je že zdaj drugo največje mesto na svetu. Foto: EPA


1. Veliki Tokio (34,2)
2. Gvangdžov (Kanton)(24,9)
3. Seul (24,5)
4. Delhi (23,9)
5. Mumbaj (23,3)
6. Ciudad de Mexico (22,8)
7. New York (22,2)
8. Sao Paulo (20,8)
9. Manila (20,1)
10. Šanghaj (18,8)
Zemljevid
Zemljevid, ki prikazuje, katera mesta bodo povezana (za povečavo klikni na sliko). Foto: EPA

Metropolis se bo razvil na jugu Kitajske, ob delti Biserne reke, projekt pa so kitajski arhitekti poimenovali "Povežimo delto v eno reko", poroča britanski Telegraph. Območje bo kar 26-krat večje od Londona s predmestji.

"Velemesto" bo povezalo središča kitajske industrije, ki h kitajskemu gospodarstvu skupaj prinesejo kar desetino proizvodnje. Raztezalo se bo od Gvangdžova (po slovensko tudi Kanton) do Šendžena, vključevalo pa bo še mesta Fošan, Dongguan, Džongšan, Džuhaj, Džjangmen, Huidžov in Džaočing, ki imajo vsa že zdaj vsaj milijon in pol prebivalcev.

Cena? 250 milijard evrov
V naslednjih šestih letih bodo tako neustavljivi Kitajci povezali prometne zveze, energetske vire, vodno oskrbo in telekomunikacijsko omrežje devetih mest, kar jih bo predvidoma stalo 250 milijard evrov. A to še ni vse - zgradili bodo tudi železniško povezavo, ki bo "supermesto" povezala z bližnjim Hongkongom.

"Če mesta postanejo povezana, lahko prebivalci veliko hitreje in preprosteje potujejo med njimi, hkrati pa uporabljajo zdravstveno oskrbo in druge storitve v vseh mestih, ne glede na to, iz katerega prihajajo," je cilj projekta pojasnil glavni načrtovalec Ma Šjangming in dodal: "Z združitvijo bomo tudi omogočili širitev industrije, s tem pa nova delovna mesta. Poleg tega bodo javne službe bolj enakomerno porazdeljene."

Kako bodo največje mesto na svetu poimenovali, še tuhtajo, vsekakor pa ne bodo imena prevzeli po največjem mestu v "šopku", Gvangdžovu. "Zagotovo ne bo šlo za kaj podobnega, kot je na primer Greater London, saj ne moremo določiti le enega mesta, ki naj bi postal 'srce' tega megalopolisa."

Kitajska ljubezen do vlakov
Med mesti bodo postavili novih 29 železniških prog s skupno dolžino okoli 4.000 kilometrov, kar pomeni, da bo razdaljo med dvema središčema mogoče premagati v največ eni uri. Z združitvijo načrtujejo tudi padec cen telefonskih impulzov ter učinkovitejše šole in bolnišnice. "Prebivalci se bodo sami lahko odločili, kje bodo uporabili kakšno storitev. S pomočjo svetovnega spleta bodo lahko primerjali na primer tudi čakalne dobe v bolnišnicah."

S projektom načrtujejo tudi zmanjšanje onesnaženosti, ki je v delti Biserne reke zaradi hitre industrializacije velik problem. Tega se bodo namreč lotili z enotno politiko, uskladili pa bodo tudi cene goriv in električne energije.

Kdo jim lahko sledi?
Konglomerat mest na jugu Kitajske se želi tako postaviti po robu tudi svojim tekmecem, vse večjim mestnim območjem, ki se širijo okoli Pekinga in Šanghaja. Do konca desetletja se bo v mesta preselilo ogromno Kitajcev, kar pomeni razmah mestnih predelov, v katerih bo živelo med 50 in 100 milijoni ljudi, in še nekaterih "manjših" središč s 10 do 25 milijoni.

Tudi na severu države se dogaja nekaj podobnega, saj se vse bolj povezujeta mesti Peking in Tjandžin. Območje je že prepredeno s hitro železnico, načrtujejo pa še povezavo drugih storitev, s čimer bodo oblikovali ogromno mestno območje, poimenovano Bohajdžski ekonomski obroč. V njem naj bi živelo kar okoli 260 milijonov ljudi.



1. Veliki Tokio (34,2)
2. Gvangdžov (Kanton)(24,9)
3. Seul (24,5)
4. Delhi (23,9)
5. Mumbaj (23,3)
6. Ciudad de Mexico (22,8)
7. New York (22,2)
8. Sao Paulo (20,8)
9. Manila (20,1)
10. Šanghaj (18,8)