Na otok je sredi zime prispel iz Stuttgarta. Rodil se je v Slavoniji in si pozneje v Nemčiji skupaj z ženo in tremi hčerami ustvaril popolno življenje. Nato pa se je lani po letnem dopustu na Visu odločil, da na Biševu kupi hišo in se z družino za stalno preseli na otok.

Sandi je pri 45 letih dosegel skoraj vse v življenju zastavljene cilje; ustvaril si je uspešno kariero, imel dobro plačano službo in ljubečo družino. Potem pa se mu je nekega dne porodilo vprašanje: "Ali je lahko smisel življenja današnjemu modernemu človeku še kaj več?" V iskanju odgovora je udobje nemškega velemesta zamenjal za Biševo.

Rad bi dokazal, da lahko nekje spet začne na novo, da lahko osvoji neznano okolje in da lahko kljub tesnim družinskim vezem nekaj časa preživi povsem sam. Da bi kar najbolj začutil otok in spoznal njegove prebivalce, je hišo le za silo očistil in si sredi zime v eni izmed sob postavil 'tabor'. Svojo prvo noč v šotoru v življenju je tako prespal na Biševu. Za svoje novo robinzonsko življenje je s sabo prinesel vso opremo, si v hiši uredil zasilno kopalnico in ognjišče ter pripravil ribiško opremo, s katero namerava ujeti svojo prvo ribo.

Na Biševu se je Sandi prepustil času in otoku. Ta pa v vsakem prišleku izzove globoke občutke in prebudi tudi najbolj oddaljene spomine. Otok ni le kraj, ampak tudi stanje duha, ki vsakomur pomaga ali pa ga preprosto 'prisili', da občuti svoje meje in s pomočjo teh znova najde pot v svoje lastno središče.