Na vulkanskem otoku lahko po novem turisti bivajo le še 30 dni in ne več 90 tako kot do zdaj. Foto: AP
Na vulkanskem otoku lahko po novem turisti bivajo le še 30 dni in ne več 90 tako kot do zdaj. Foto: AP

Letos so zaradi prevelikega turističnega navala za štiri mesece zaprli priljubljeno tajsko plažo Maya Bay oziroma zaliv Maja na otoku Pi Pi. Na prste so turistom prek višjih hotelskih taks in omejitev rezervacij prek Airbnbja stopili tudi na Islandiji. Priljubljeno destinacijo letno obišče tudi do sedemkrat več turistov, kot ima prebivalcev, mnogi pa so opozorili, da se islandska prestolnica Reykjavik počasi spreminja v "Disneyland".

Nad turisti se jezijo tudi Španci, nič bolje pa ni v sosednji Italiji, kjer po obleganosti izstopajo Benetke. Tam so turisti iz mesta dobesedno izrinili domačine, ki si normalnega življenja ob tako velikem številu turistov preprosto ne znajo več predstavljati. Nič bolje pa se ne godi Dubrovničanom, saj mesto ob Jadranu v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena destinacija.

Čile z zaostritvijo zakonodaje
Zadnja v vrsti držav, ki bi se rade "znebile" odvečnih turistov, je Čile. Tako na Velikonočnem otoku, znanem po kamnitih skulpturah v obliki človeka moai, od srede velja vrsta omejitev za potovanje in bivanje. Čilske oblasti želijo z novo zakonodajo, ki so jo sprejele zaradi grožnje lokalnim običajem in okolju, zmanjšati število obiskovalcev in prebivalcev otoka.

Na vulkanskem otoku lahko po novem turisti bivajo le še 30 dni in ne več 90 tako kot do zdaj. Ukrep velja tako za tujce kot za državljane Čila, ki niso avtohtoni prebivalci Rapa Nui. Obiskovalci morajo ob prihodu na otok tudi izpolniti poseben obrazec, pokazati povratno vozovnico in dokument o rezervaciji hotela ali vabilo domačina. Omejitve ne veljajo za starše, partnerje ali otroke avtohtonih prebivalcev.

Otok je občutljiv
"To je čaroben otok in vsi si ga želimo obiskati, a je obenem tudi občutljiv otok in moramo skrbeti zanj,"
je v izjavi za čilsko televizijo odločitev za omejitve utemeljil čilski predsednik Sebastian Pinera.

Ob lanskem popisu prebivalstva je na Velikonočnem otoku živelo 7.750 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj desetletji, preden je na otoku zacvetel turizem in posledično tudi infrastruktura. Župan Pedro Edmunds je ocenil, da na otoku že tako živi 3.000 ljudi preveč, in opozoril, da veliko število turistov le še dodatno škoduje okolju.