V zadnjih letih so poceni leti, odprte meje in hiter napredek v medicini prispevali k naglemu porastu števila neplodnih parov, ki se po umetno oploditev (IVF) odpravijo v države, kjer so ti postopki precej cenejši kot v domovini.

A brez mednarodnih standardov lahko pari plačajo visoko ceno, saj mnoge klinike ne zagotavljajo ustreznih standardov pri postopkih umetne oploditve. Tako v nekaterih primerih pari ne vedo, od kod je prišla jajčna celica ali pa ženska zanosi z več zarodki, kar je po mnenju strokovnjakov največja nevarnost pri umetni oploditvi.

Milijoni otrok rojeni iz epruvete
Od 25. julija leta 1978, ko je v Oldhamu v Veliki Britaniji s carskim rezom na svet prijokal prvi otrok iz epruvete, deklica Louise Brown, je bilo s pomočjo umetne oploditve po vsem svetu rojenih že več kot 3,5 milijona otrok. Večina žensk, ki pri zanositvi pomaga na ta način, je starih med 30 in 39 let.

Vodilne pri umetnih oploditvah so evropske države, ki jim sledijo ZDA, a obojim se naglo približujejo druge države. Kljub vodilni vlogi Evrope pa v vseh državah na stari celini postopki in spremljajoči varnostni ukrepi niso enaki, kot na primer v Italiji, kjer je zamrzovanje zarodkov prepovedano in zaradi tega številni pari odhajajo v tujino.