Pandemija je močno prizadela ljubljansko letališče. Foto: BoBo
Pandemija je močno prizadela ljubljansko letališče. Foto: BoBo

"Trenutno stanje ni nič boljše, kot smo ga napovedovali že aprila," je v pogovoru za STA povedal poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir in pojasnil, da imajo trenutno sedem letalskih prevoznikov, druge še pričakujejo, jasno pa je, da so za letošnjo poletno sezono že izgubili povezave s Helsinki, Madridom, Zürichom in Münchnom.

Tako velja ocena, da bodo letos na letališču dosegli le 30 odstotkov načrtovanega prometa oziroma pol milijona potnikov, a še to le, če bodo vzpostavljene povezave obstale.

Povprečno so poleti zasedeni od 40- do 50-odstotno. Večinoma potujejo le tisti, ki morajo potovati. Še vedno je veliko repatriacij, družinskih obiskov, ki prej niso bili mogoči, potujejo pa tudi poslovneži, medtem ko je turistov za zdaj zelo malo.

Slovenci polnijo letala v Grčijo: "Vprašanje, kdaj bo spet tako lepo kot letos"

Ob takšni neekonomični zasedenosti letal se postavlja vprašanje, ali bodo prevozniki vztrajali pri vzpostavljenih linijah, kar pa je za letališče in za povezljivost Slovenije ključno.

10 evrov subvencije na potnika

Skobir je zato pozval ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi slovenska država prevoznikom v tej začetni fazi ponovnega vzpostavljanja letalskega prometa priskočila na pomoč. Kot je pojasnil Skobir, ne gre za velike zneske, saj bi prevoznike subvencionirali z desetimi evri na potnika.

Gre za pomoč, ki jo Evropska komisija dovoljuje in ki jo druge države že uporabljajo, je pojasnil Skobir. Na ta način bi obdržali prevoznike.

"Zelo je pomembno, da povezave zdržijo, da jih bomo potem, ko se bo zaupanje potnikov vrnilo, imeli," je poudaril Skobir in spomnil, da poteka pravi boj za prevoznike, ki zaradi krize krčijo svoje flote in posadke, pri čemer so nekatere države precej iznajdljive in odprtih rok.

Zato je bila na začetku največja bojazen, ali bodo na Brnik po koncu epidemije sploh lahko pritegnili prevoznike. "Za nas je bil velik uspeh, da smo jih prepričali, da so startali, zdaj pa se je začela tekma s časom, da jih obdržimo in jim skušamo vsaj letos pomagati," je dejal Skobir in poudaril, da bodo dobre povezave že naslednje leto, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU-ja, ključnega pomena.

Na Brniku bi prevoznike subvencionirali z desetimi evri na potnika. Gre za pomoč, ki jo Evropska komisija dovoljuje in ki jo druge države že uporabljajo. Foto: BoBo
Na Brniku bi prevoznike subvencionirali z desetimi evri na potnika. Gre za pomoč, ki jo Evropska komisija dovoljuje in ki jo druge države že uporabljajo. Foto: BoBo

Raje podpora velikim prevoznikom

Prvi mož ljubljanskega letališča je prepričan, da je za Slovenijo bolj smotrno in smiselno, da podpre velike prevoznike, ki s svojo razvejano mrežo lahko privabijo več potnikov, kot pa da se loti ustanavljanja novega nacionalnega prevoznika, o čemer se zdaj znova govori. To bi bilo namreč tudi bistveno dražje in zamudneje, v času pandemije pa bi zahtevalo še dodatno vložke. Skobir v vzpostavitvi novega prevoznika tudi ne vidi dodane vrednosti.

Da lahko letališče popolnoma normalno deluje brez nacionalnega prevoznika, se je po lanskem propadu Adrie Airways že pokazalo, saj bi letos, če ne bi bilo pandemije, imeli na letališču 17 tujih prevoznikov z 22 destinacijami in bi obnovili že 95 odstotkov Adrijinega prometa, vključno z vsemi za Slovenijo najpomembnejšimi linijami.

Razočaran je, da se gospodarsko ministrstvo ne odziva na njihove pobude in pozive glede reševanja nastalih razmer ter se o tem z njimi niti ne pogovarja.

Nov način izdajanja odločb: prvi dan so jih na meji vročili okoli 200

Težave zaradi zapiranja meja

Na ministrstvu sicer pravijo, da se s prevozniki dogovarjajo, vendar na letališču o tem niso nič obveščeni. Skobir pogreša tudi strateški pogled države na to, kako z diplomatskega in ekonomskega stališča pristopiti do ohranitve za Slovenijo ključnih letalskih povezav.

Gre tudi za zapiranje meja in določanje pogojev za vstop v državo. Tudi to je razlog za zamikanje in ukinjanje poletov, tudi že vzpostavljenih. Ob tem je Skobir posebej poudaril problem Velike Britanije. "Veliko je že zamujenega, ne pa vse. Tako da je še vedno čas, da domislimo neki pametni koncept," je ocenil Skobir.

Povezanost Slovenije in letalski promet nista ključna samo za letališče, temveč za celotno državo in njeno gospodarstvo. "Letališče je velik generator zaposlitev in multiplikator BDP-ja," je poudaril Skobir.