Razmere v gorskem svetu so še vedno zimske. Foto: EPA
Razmere v gorskem svetu so še vedno zimske. Foto: EPA

Na Planinski zvezi so ob začetku poletne sezone v gorah pripravili tiskovno konferenco, na kateri so – tudi zaradi številnih klicev na pomoč in posledično posredovanj gorskih reševalcev pretekli konec tedna – znova opozorili, da razmere v gorah in v dolini niso primerljive.

"V gorah je trenutno še vedno zima, sneg pokriva posamezne planinske poti in predvidevamo, da se bo obdržal še pozno v avgust. Sneg je trd in zbit, čez dan se zmehča, ponoči pa ponovno zmrzne. Takšne snežne zaplate je mogoče prečiti le z ustrezno opremo, to so visoki planinski čevlji, cepin in dereze, na glavo pa spada čelada, ki je obvezna tudi povsod, kjer poti potekajo pod stenami, saj je skala po dolgi zimi krušljiva," je na tiskovni konferenci ob začetku planinske sezone trenutne razmere in pasti v gorah opisal strokovni sodelavec PZS-ja in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Previdno v gore, vrh bo počakal

Tanek led: nevidna, a velika past

Grožnja za zdrs je tudi tanek led, ki se ustvari na koncu snežišča in je pomešan z blatom in peskom skoraj neviden. "Ko s čevlji stopimo na ledeno zaplato in če se pod našo težo ne zlomi, lahko zdrsnemo in se poškodujemo. Zaradi taljenja snega ob skalah oz. balvanih nastajajo robne zevi ali samo luknje, ki so zgoraj še vedno pokrite s snegom. Za planince to predstavlja nevidno past, ki se ob obremenitvi podre, in lahko pademo vanjo, pri čemer si lahko poškodujemo noge ali se udarimo v glavo," še opozarja Šerkezi.

Pozanimajte se o stanju poti

Ob velikem številu posredovanj gorskih reševalcev pretekli konec tedna velja pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja in skrbno preveriti razmere. "Svetujemo, da se planinci pred odhodom na turo pri oskrbnikih planinskih koč pozanimajo o razmerah na poti in turo prilagodijo razmeram in osebnim izkušnjam. Če pridejo do zaplate snega, ki pokriva planinsko pot, in s sabo nimajo vse potrebne opreme za prečenje snežišča, naj se obrnejo. Prav tako odsvetujemo vožnjo, dričanje po snegu, saj lahko kaj hitro izgubimo nadzor nad hitrostjo in se ne moremo več ustaviti. Čeprav so temperature v dolini povsem poletne, so jutra in večeri v gorah hladni, presenetijo pa nas lahko že nevihte, ki jih spremljajo strele," je še dejal Šerkezi.

Obvezna oprema vsakega planinca. Foto: PZS/Manca Čujež
Obvezna oprema vsakega planinca. Foto: PZS/Manca Čujež

Poskrbeti je treba tudi za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, še pomembneje pa je, da nogam privoščimo kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, pa moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente, topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni, poleg tega pa še alufolijo oziroma veliko črno ali bivak vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

Vsako leto več obiskovalcev, a to pomeni tudi obremenitev za okolje in koče

Slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona obiskovalcev, vse več je tujcev, saj se Slovenija promovira kot kot zelena, aktivna, zdrava turistična destinacija, med dejavnosti v naravi pa sta najpogostejša ravno planinstvo in pohodništvo. A večji obisk gora pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč ter več dela za markaciste.

Planinske poti in koče so večinoma v domeni prostovoljnega dela planinskih društev in njihovih članov, a breme postaja preveliko, zato je planinska zveza pri pridobivanju sredstev začela iskati druge poti. "Kljub dolgoletnim prizadevanjem nam še ni uspelo zagotoviti sistemskega finančnega vira za vzdrževanje planinskih poti in koč, ostajamo prepuščeni prostovoljnemu delu in dobri volji lokalne skupnosti," je opozoril generalni sekretar PZS-ja Matej Planko.

Do sredstev tudi s srečko

"Izsledki lanske študije ekonomskih in družbenih učinkov planinstva so pokazali, da so prihodki v turizmu zaradi planinske dejavnosti vsaj 120 milijonov evrov letno, a ker rezultatov razgovorov z državo še ni, smo aktivni sami," je še poudaril in dodal, da "v sodelovanju s Športno loterijo stavijo na dobro in so izdali Planinsko srečko, del prihodkov od katere bo namenjen obnovi planinskih koč in poti".

Letošnji praznik planincev, ki ga PZS pripravlja že 37 let, zadnjih osem let kot Dan slovenskih planinskih doživetij, bo 15. junija ravno na Lisci, kjer so pripravili tudi tokratno tiskovno konferenco.